Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (4.589-4.613)



  1.      sortimênten  -tna -o prid. (ē) nanašajoč se na sortiment: sortimentna razširitev proizvodnje / sortimentni marelični nasad
  2.      sortíranje  -a s () glagolnik od sortirati: sortiranje krompirja je končano; sortiranje računov; sortiranje po velikosti; stroj za sortiranje
  3.      sortírati  -am nedov. in dov. () večjo količino stvari iste vrste ločevati po kakovosti, značilnosti, prebirati: sortirati knjige, sadje; sortirati po velikosti, vsebini; sortirati s strojem sortíran -a -o 1. deležnik od sortirati: krompir je že sortiran; sortirano sadje 2. sorten: pridelovati sortirano vino
  4.      sortírec  -rca m () kdor se poklicno ukvarja s sortiranjem: sortirec lesa, rud
  5.      sortíren  -rna -o prid. () nanašajoč se na sortiranje: sortirni stroj / sortirni oddelek / sortirni delavci ♦ agr. sortirni valj valj mlatilnice za ločevanje žita po debelini zrnja; papir. sortirno sito sito za ločevanje trdnih delcev neustrezne velikosti v (vodni) suspenziji
  6.      sortírka  -e ž () teh. naprava za sortiranje: delati pri sortirki
  7.      sortírnica  -e ž () prostor za sortiranje: delati v sortirnici; sortirnica poštnih pošiljk
  8.      sortírnik  -a m () teh. sortirni stroj: sortirnik krompirja
  9.      sórtnost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost sortnega: klenost žita je odvisna tudi od sortnosti semena ● star. velika sortnost blaga raznovrstnost, kakovostna različnost
  10.      sóržen  -žna -o prid. (ọ̄) soržičen: soržna slama / soržna moka / soržni kruh
  11.      sóržica  -e ž (ọ́) mešanica pšenice in rži: sejati soržico; njiva soržice / peljati soržico v mlin / kruh iz soržice iz soržične moke
  12.      sóržičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na soržico: soržična moka / soržični kruh
  13.      SOS  [èsóès tudi sós] m neskl. (-ọ̄-; ọ̑) kratica mednarodni radiotelegrafski znak, s katerim se kliče na pomoč v veliki nevarnosti: ladijski radiotelegrafist je začel spet oddajati: SOS SOS SOS; ladja v bližini je prestregla SOS ∙ publ. pozimi z gor velikokrat prihajajo klici SOS na pomoč; neskl. pril.: SOS klici
  14.      sosében  tudi sóseben -bna -o prid. (ẹ̑; ọ̑) zastar. poseben, izreden: nakloniti komu sosebno milost sosébno tudi sósebno prisl. izraža visoko stopnjo, mero a) dejanja, stanja sploh; posebno: komu kaj sosebno priporočati b) dejanja, stanja glede na njegovo določilo: hvalili so ga vsi, sosebno pa stari ljudje
  15.      soséčka  -e ž (ẹ̑) nar. štajersko 1. soseska, srenja: načelovati sosečki; hiša je bila last sosečke 2. svet, zemljišče, ki je skupna last soseske, srenje: pasti živino na sosečki
  16.      sôsed  in sósed -éda m, im. mn. sosédje in sosédi (ó ẹ́; ọ́ ẹ́) 1. kdor živi, prebiva blizu koga: sosed rad pomaga; midva sva soseda; obiskovati sosede; kakšne ljudi imaš za sosede; tožiti se s sosedom; najbližji sosed; spori s sosedom / ekspr.: Blegoš in njegovi sosedje sosednji hribi; hotel je sosed železniške postaje stoji zraven, blizu nje / kot nagovor dobro jutro, sosed ∙ dober sosed je več vreden kot vsa žlahta od soseda lahko človek dobi več pomoči, ima več koristi kot od sorodnikov // kdor je najbližje koga v kaki smeri: profesor ni vprašal mene, ampak mojega soseda na desni; med predstavo je šepetala s sosedom; bil je moj sosed pri mizi 2. nav. mn. prebivalec države, ozemlja, ki ima s kako državo, ozemljem isto, skupno mejo: Germani so sosedje Slovanov; naši hrvaški sosedje / publ. imeti dobre odnose z vsemi sosedi sosednjimi državami
  17.      soséda  -e ž (ẹ̄) 1. ženska, ki živi, prebiva blizu koga: sosede so se zbirale in klepetale; opravljiva, prijazna soseda / ekspr. šola in naša hiša sta bližnji sosedi stojita blizu druga druge / kot nagovor dober dan, soseda // ženska, ki je najbližje koga v kaki smeri: med predstavo se je spogledoval s sosedo na levi 2. publ. sosednja država: država ima dobre odnose z vsemi sosedami; naša severna soseda Avstrija
  18.      soséden  -dna -o prid. (ẹ̑) sosednji: stopiti v sosedni prostor; poklicali so ga k sosedni mizi; potrkati na sosedna vrata / sosedna plemena / imeti dobre odnose s sosednimi državami
  19.      sosédin  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sosedo: sosedin vrt / sosedin obisk
  20.      sosédinja  -e ž (ẹ̄) zastar. soseda: sosedinja je prišla na obisk; pozdraviti sosedinjo / pogovarjati se s sosedinjo pri mizi
  21.      sosédnja  -e ž (ẹ̑) pri Beneških Slovencih soseska, srenja: sosednja kot najmanjša enota takratnega upravnega sistema / udeležiti se sosednje sestanka soseske, srenje
  22.      sosédnji  -a -e prid. (ẹ̑) 1. ki je najbližje česa v kaki smeri: stopiti v sosednji prostor; sosednji vrh; sosednje omizje // ki živi, prebiva blizu koga: sosednji gospodar; sosednja plemena / bolezen se je razširila tudi na vsa sosednja drevesa bližnja 2. ki ima s kako državo, ozemljem isto, skupno mejo: imeti dobre odnose s sosednjimi državami, občinami
  23.      sosédov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na soseda: sosedov sin; sosedova hiša, živina sosédov -a -o sam.: kositi na sosedovem; biti na obisku pri sosedovih; poročiti se s sosedovo
  24.      sosedováti  -újem nedov.) knjiž. biti sosed: v dolini sosedujejo štirje kmetje
  25.      sosédovski  -a -o prid. (ẹ́) redko sosedski: sosedovska dolžnost; obiskati koga iz sosedovske vljudnosti sosédovsko prisl.: sosedovsko naklonjen; po sosedovsko se dogovoriti

   4.464 4.489 4.514 4.539 4.564 4.589 4.614 4.639 4.664 4.689  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA