Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (45.339-45.363) 
- čŕhniti -em dov. (ŕ ȓ) ekspr., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: poslušal je, ne da bi kaj črhnil; niti besedice ni črhnil / ne upa se niti črhniti ∙ ekspr. ni črhnil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja // povedati, omeniti: glej, da ne boš kje kaj črhnil; živi duši ni črhnil o svoji nameri ♪
- črí medm. (ȋ) posnema glas murna, črička, liščka: čri čri čri, prepevajo murni / čričri ♪
- čričánje -a s (ȃ) glagolnik od čričati: čričanje murnov v travi ♪
- čričáti -ím nedov. (á í) oglašati se z glasom čri: črički, murni čričijo ♪
- čríček -čka m (ȋ) zool. murnu podobna žuželka bledo rumenkaste barve, Oecanthus pellucens: črički čirikajo; v vinogradih so se začeli oglašati črički; čriček prepeva: čri čri čri // poljud. temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren: v mraku se oglasijo iz trave črički ♪
- čríkanje -a s (ȋ) glagolnik od črikati: poslušati črikanje murnov in kobilic; črikanje čričkov v goricah ♪
- čríkati -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom čri: črički, murni črikajo ♪
- čŕka -e ž (ŕ) 1. znak za glas: beseda ima tri črke; napisati črko a; vklesati črke v kamen; naslov je natisnjen z debelimi črkami; črne, zlate črke; razločne, velike črke; podpisal se je samo z začetnimi črkami svojega imena; zadnja črka abecede; tip črk / cirilske, latinske črke; pisane, tiskane črke; otrok pozna že vélike in male črke; črke za slepe / tiskarna je dobila novo garnituro črk; ulivanje črk ♦ tisk. krepka črka z debelimi potezami; kurzivna črka oblikovana postrani; svetla črka s tankimi potezami 2. ed., knjiž. kar predstavlja zunanjo stran povedanega: to je tuje duhu in črki mojega spisa; ni prevzel duha njegovih del, ampak samo njihovo črko / slepo se držati črke zakona ● črke mi plešejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. ni vse do črke tako, kot so te učili popolnoma, čisto; premisliti odgovor od prve do zadnje črke od začetka do konca; ne
smeš razumeti po črki dobesedno; sklepi ne smejo ostati samo mrtva črka se morajo uresničiti; ekspr. to dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami dobilo bo pomembno mesto, ohranilo se bo v častnem spominu ♪
- čŕkar -ja m (ȓ) slabš. kdor se ukvarja s pisanjem, pisateljevanjem: jalova prizadevanja črkarjev ♪
- čŕkati -am nedov. (r̄ ȓ) ekspr., redko okorno pisati: črkal je nekakšna znamenja na papir ♪
- čŕkica -e ž (ŕ) manjšalnica od črka: delal je majhne okrogle črkice / ekspr. niti črkice mi ni sporočil prav nič ♪
- črko... ali čŕko... prvi del zloženk (ȓ) nanašajoč se na črko: črkolivar, črkoslikar, črkoslikarstvo ♪
- črkogríz -a m (ȋ) slabš., redko jezikovni dlakocepec: pravda s črkogrizi ♪
- črkolívec -vca m (ȋ) črkolivar: tiskarji in črkolivci ♪
- črkoválen -lna -o prid. (ȃ) šol., v zvezi črkovalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se najprej imenujejo posamezne črke, nato pa vežejo v besedo ♪
- črkovánje -a s (ȃ) glagolnik od črkovati: črkovanje in zlogovanje ♪
- črkováti -újem nedov. (á ȗ) po vrsti izgovarjati, imenovati črke besede: črkuj svoje ime / črkovati po telefonu pojasnjevati težko razumljivo besedo z navajanjem znanih besed, katerih začetne črke dajo to besedo // brati od črke do črke: otroci še črkujejo / gledal je v pismo in črkoval besedo za besedo ♪
- črkóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na črke: znamenj na izkopanini ne moremo pripisati nobenemu črkovnemu sistemu; črkovni slog / črkovna uganka ♦ tisk. črkovni regal omara s črkovnjaki; črkovna garnitura črke vseh velikosti istega tipa ♪
- črkóvnica -e ž (ọ̑) 1. škatla s črkami, iz katerih otrok sestavlja besede; stavnica: dobil je igrače in črkovnico 2. del pisalnega stroja s tipkami ♪
- črkóvnik -a m (ọ̑) obrt. priprava za vtiskovanje črk na hrbet ali platnice knjige ♪
- črkovnják -a m (á) tisk. predal, v katerem so vložene črke za ročno stavljenje ♪
- čŕm -a m (ȓ) zastar. vranični prisad, antraks: prašiči so poginili za črmom ♪
- črmelíka -e ž (í) bot. rastlina nerodovitnih tal z drobnimi belimi cveti, Cynanchum laxum ♪
- črmljèn -êna -o prid. (ȅ é) nar. rdečkast: oči pod črmljenimi obrvmi so se mu kar vidoma udirale (I. Potrč) ♪
- črmnoóka -e ž (ọ̄) zastar. manjša ploščata sladkovodna riba z rdečimi očmi; rdečeoka ♪
45.214 45.239 45.264 45.289 45.314 45.339 45.364 45.389 45.414 45.439