Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (45.139-45.163)



  1.      čìn  medm. () posnema glas činel: čin čin, je začela godba // nar. zahodno, pri trkanju s kozarci na zdravje!: čin čin
  2.      činčíla  -e in -a m () 1. zool. južnoameriški glodavec, ki daje dragoceno krzno sive barve, Chinchilla laniger: dlaka činčile 2. kunec z mehko, svetlo sivo dlako: od kunčjih pasem je močno razširjen činčila 3. krzno teh živali: ovratnik iz činčile; neskl. pril.: činčila kunec; činčila krzno
  3.      činčílec  -lca m () kunec z mehko, svetlo sivo dlako; činčila: razstava činčilcev
  4.      číndara  -e ž () nar. štajersko ljudski skupinski ples z vijuganjem: plesati čindaro
  5.      číndara  medm. () posnema glas činel: čindara / čindarasa bum
  6.      činéla  -e ž (ẹ̑) nav. mn., muz. glasbilo v obliki okrogle izbočene kovinske plošče: boben in činele; zdaj zazvenijo činele / udaril je na činelo
  7.      činílec  -lca [tudi c] m () zastar. faktor, činitelj, dejavnik: ljudska kultura je rezultat raznih činilcev
  8.      činítelj  -a m () kar deluje, vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje; faktor: koeksistenca je pomemben politični činitelj; državna posestva so postala močen činitelj v našem gospodarstvu; treba je upoštevati vse činitelje; vzgojni činitelj / publ. za ureditev šolstva bodo poskrbeli odgovorni činitelji za to pooblaščeni organi
  9.      činíteljica  -e ž () redko faktor, činitelj: umetnost je postala pomembna činiteljica v življenju naroda
  10.      činítev  -tve ž () zastar. dosežek, storitev: alpinisti so dosegli v zahodnih Alpah vrhunske činitve
  11.      číniti  -im nedov. ( ) zastar. delati, narejati: črne oči in svetli lasje jo činijo mikavno
  12.      činíti  -ím in číniti -im nedov. ( í; í ) nar. čistiti omlačeno žito: celo popoldne so činili
  13.      čínjenica  -e ž () zastar. dejstvo, fakt: za dokaz je treba činjenic
  14.      čínk  prisl. () nar. štajersko (zelo) malo: ko bi vsaj malo, vsaj čink razumela; čink soli
  15.      čìnk  medm. () posnema glas ščinkavca
  16.      čínkati  -am nedov. () oglašati se z glasom čink: ščinkavec činka
  17.      čínklja  -e ž () zool. manjša sladkovodna riba z brčicami okrog ust, Misgurnus fossilis
  18.      činkvantín  -a m () agr. italijanska drobnozrnata koruza, ki zelo hitro dozori: posejati strnišče s činkvantinom
  19.      činkvín  -a m () pet izžrebanih številk v eni vrsti na tombolski srečki: amba in činkvin; zadeti činkvin // dobitek pri tomboli, večji od kvaterne: dobiti činkvin
  20.      činóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na čin1: činovna razvrstitev / vojaška obleka brez činovnih znakov
  21.      činóvnik  -a m (ọ̑) zastar. uradnik, uslužbenec: policijski činovnik
  22.      čínž  -a m () v fevdalizmu glavna podložniška dajatev od posestva zemljiškemu gospodu
  23.      číp  -a m () elektr. ploščica, navadno iz silicija, na kateri je integrirano vezje: vstaviti, zamenjati čip / pomnilniški čip
  24.      čípka  -e ž () nav. mn. luknjičast okrasni izdelek iz sukanca: izdelovati čipke; obrobiti prt s čipkami; bluza z belimi čipkami; klekljane, kvačkane, strojne, šivane čipke; pren. sončni žarki tko čipke na steni ♦ obrt. bruseljska čipka šivana ali klekljana čipka iz zelo tankega sukanca in z bogatimi, baročnimi vzorci; idrijska čipka klekljana čipka z značilnim vijugastim trakastim vzorcem
  25.      čípkarica  -e ž () izdelovalka čipk: bila je čipkarica; idrijske čipkarice

   45.014 45.039 45.064 45.089 45.114 45.139 45.164 45.189 45.214 45.239  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA