Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (44.814-44.838)


  1.      čákaj  -te medm. (ā) 1. izraža zahtevo po premisleku, pojasnitvi: čakaj, kaj sem že hotel reči? čakaj, ne bo tako, kakor praviš; čakajte, povejte vse, kar veste o tem 2. izraža grožnjo: le čakaj, bova že poračunala; no, čakaj, mrcina; vam že pridem do konca, le čakajte; čakaj, čakaj, tudi tebe bo izučilo; prim. čakati ♪
  2.      čakálec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor čaka: ambulantni hodniki so polni čakalcev; dolga vrsta čakalcev / vedno več je bilo boječnežev, čakalcev ♪
  3.      čakálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na čakanje: skrajšati je treba čakalno dobo za sprejem v zdravilišče; nabralo se je že veliko čakalnih ur ♦ jur. čakalni čas, rok čas, pred potekom katerega se določena pravica ne more uveljaviti ♪
  4.      čakálnica  -e ž (ȃ) soba za čakanje: polna čakalnica pacientov; kolodvorska čakalnica; čakalnica drugega razreda; čakalnica za matere z otroki ♪
  5.      čakálo  -a s (á) lov. prostor, kjer lovec čaka divjad; čakališče ♪
  6.      čákanje  in čakánje -a s (á; ȃ) glagolnik od čakati: potrpežljivo čakanje; truden od dolgega stanja in čakanja / naveličan je čakanja na službo / stranka je zavzela taktiko čakanja ♪
  7.      čákati  -am nedov., čákajte in čakájte; čákala in čakála (á ȃ) 1. biti, ostati na kakem mestu, zlasti računajoč, da kdo, kaj pride: mudi se mi, stranke me čakajo; čakal te ne bom, pohiti; pacienti čakajo zdravnika; dolgo je čakal na avtobus; čaka jo na postaji / čakati v vrsti za vstopnice ♦ lov. šel je čakat lisico // živeti, računajoč, da se bo kaj zgodilo: čaka ugodne prilike, ugodno priliko; čaka na odgovor; diplomiral je in zdaj čaka na službo; čaka, da bo operiran / ne čakaj na tujo pomoč ne zanašaj se, ne računaj nanjo; vsi so čakali, da bo tudi on kaj rekel; pren. prošnje čakajo na rešitev // navadno s prislovnim določilom biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila: težko čaka pomladi; komaj čakajo, da prideš; vsa v strahu čaka, kaj bo; pren. polje čaka dežja 2. ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem: nič ne ukrene, kar čaka; udari ga, kaj čakaš; čakati s kosilom; z otvoritvijo ceste še čakajo; dolgo čaka s plačilom / gradnja vodovoda še čaka se še ni začela 3. biti v prihodnosti namenjen, določen za koga: čakajo jih še težke naloge; ne ve, kaj ga še čaka; nič dobrega ga ne čaka; čaka jih žalostna usoda / iti moram, delo me čaka; vse nas čaka smrt vsi bomo umrli; tam ga čaka sreča tam bo srečen // biti pripravljen, gotov za koga: kosilo vas čaka na mizi; topla soba ga čaka / vlaki čakajo na odhod 4. pog. biti dolgo uporaben, užiten: zimska jabolka čakajo; ta jed ne čaka ● ekspr. ne smeš samo čepeti in čakati biti nedejaven; dekle ga je čakalo se ni poročilo z drugim; to delo ne more čakati je neodložljivo; ekspr. upniki ne čakajo zahtevajo plačilo ob dogovorjenem času; ekspr. na to boš še dolgo čakal to se verjetno ne bo zgodilo; tega najbrž ne boš dosegel; pog. pri mojem bratu čakajo bratova žena je noseča; ekspr. on ne bo čakal s prekrižanimi rokami bo kaj ukrenil; pog. zmeraj me pusti čakati nikoli ne pride točno; preg. kdor čaka, dočaka čakáje: sedeli so po klopeh, čakaje, da pridejo na vrsto čakajóč -a -e: ustavil se je, čakajoč na signal; čakajoči potniki; sam.: tudi jaz sem bil med čakajočimi; prim. čakaj ♪
  8.      čákavec  -vca m (ā) lingv. kdor govori čakavščino: čakavci in kajkavci ♪
  9.      čákež  -a m (ȃ) nar. prostor, kjer lovec čaka divjad; čakališče: jeseni je postajal za šušljajočo koruzo ali čakal na zajca na odprti gmajni .. Poleti je hodil na čakež pod goro (D. Lokar) ♪
  10.      čámer  -mra m (á) zastar. kučma ♪
  11.      čámpelj  -plja tudi -na [pǝl] m (á) 1. bingljajoč kožnat izrastek pod puranovim kljunom: rdeč čampelj 2. nar. zahodno, slabš. smrkelj ♪
  12.      čánkar  -ja m (á) med. razjeda, ki jo povzročajo nekatere spolne bolezni: mehki, trdi čankar ♪
  13.      čàp  medm. (ȁ) izraža nagel prijem: sraka prileti in čap, že drži naprstnik v kljunu ♪
  14.      čápa  -e ž (á) nar. (lesena) skleda, iz katere jé več ljudi hkrati: čapa kaše ♪
  15.      čápka  -e ž (ȃ) zlasti v ruskem okolju kapa, kučma: vojaki so mahali s čapkami ♪
  16.      čáplja  -e ž (ȃ) štorklji podobna močvirska ptica: čaplje letijo v dolgi vrsti ♦ zool. siva čaplja ♪
  17.      čapljáriti  -im nedov. (á ȃ) nar. vzhodno slišno, tleskajoče padati ali teči; čofotati: dež glasno čapljari po lužah na cesti / iz žepa mu gleda steklenica in v njej se čapljari vino pljuska ♪
  18.      čápljevec  -vca m (ā) bot. rastlina z dlakavim steblom in z rdečimi cveti, ki raste po peščenih tleh, Erodium cicutarium ♪
  19.      čápljica  -e ž (ȃ) zool. močvirska ptica golobje velikosti s črnim perjem po hrbtu, Ixobrychus minutus ♪
  20.      čár  -a m (ȃ) 1. knjiž., navadno s prilastkom nenavadna, izredna lepota: občudovati čar narave; čar zvezdnega neba; čar noči 2. knjiž. izredna privlačnost, očarljivost: bledica ji je dajala poseben čar / obdajal ga je čar evropske kulture; čar novega in neznanega / mn., ekspr.: razkazovala je svoje čare; ženski čari 3. zastar. čarovnija: čarovnica je opravila svoje čare / izreči čar čarovne besede ♪
  21.      čára 1 -e ž (á) nav. mn., zastar. nerazločno napisana črka; čačka: ne vem, kaj pomenijo te čare; prim. čira čara ž ♪
  22.      čára 2 -e ž (á) zastar. čarovno dejanje; čarovnija: čara se je ponesrečila ♪
  23.      čarálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. čarovnik: umetnik je v svojem delu vedež in čaralec ♪
  24.      čáranje  -a s (ȃ) glagolnik od čarati: verjeli so, da ima moč čaranja ♪
  25.      čárati  -am nedov. (ȃ) po ljudskem verovanju 1. s skrivnostnimi silami vplivati na naravo: čarovnice so čarale; verjeli so, da zna čarati 2. preh. s čarovnimi sredstvi klicati ali ustvarjati kaj: čarati zaklade iz zemlje; pren. domišljija čara nove svetove; sanje mu čarajo pred oči čudovito prihodnost ♪

   44.689 44.714 44.739 44.764 44.789 44.814 44.839 44.864 44.889 44.914  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA