Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (44.739-44.763)


  1.      cvetobêr  in cvetobér -a m (ȇ; ẹ̑) knjiž., redko antologija, izbor: cvetober ljudskih pravljic / ekspr. cvetober iz njegovega polemičnega slovarja / nedokazanih trditev je v njegovem spisu za obsežen cvetober zbirko ♪
  2.      cvetodêr  in cvetodér -a m (ȇ; ẹ̑) zastar. cvetožer ♪
  3.      cvetónka  -e ž (ọ́) nar. zahodno smokvin sadež, ki dozori v zgodnjem poletju: češnje še niso povsem obrane, pa že dozorevajo cvetonke ♪
  4.      cvétovec  -vca m (ẹ̑) nar. koroško, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: nekateri so prinesli zelo visoke cvetovce ♪
  5.      cvetóvje  -a s (ọ̑) star. rože, cvetlice: v gredici je zasajeno razno cvetovje ♪
  6.      cvetožêr  in cvetožér -a m (ȇ; ẹ̑) žuželka, katere ličinka jé notranji del cveta na sadnem drevju: ličinke cvetožera ♦ zool. jabolčni cvetožer ♪
  7.      cvíbak  -a m (ȋ) pog. prepečenec: za pot so se preskrbeli s cvibakom in slanino ♪
  8.      cvíč  -a m (ȋ) 1. oglašanje z visokim, tožečim glasom: bolesten cvič živali 2. nar. zelo kisla pijača: že navsezgodaj pije ta cvič; kisel ko cvič ♪
  9.      cvičáti  -ím nedov. (á í) 1. oglašati se z visokim, tožečim glasom: ptice cvičijo 2. dajati cvičanju podobne glasove: sneg je škripal in cvičal pod nogami ♪
  10.      cvíček  -čka m (ȋ) lahko kiselkasto rdeče dolenjsko vino: jedli so kranjske klobase in pili cviček; kozarec cvička // star. zelo kislo vino: vino pa je bilo cviček, da najstarejši ljudje niso pomnili take kislice (J. Trdina) ♪
  11.      cvíčkar  -ja m (ȋ) ekspr. kdor rad pije cviček: cvičkarji posebno cenijo pridelek iz Gadove peči // kdor rad pije, poseda po gostilnah: gostilne so bile že dopoldne polne cvičkarjev ♪
  12.      cvík  -a m (ȋ) nekdaj hazardna igra z dvaintridesetimi ali dvainpetdesetimi kartami: igrali so cvik za denar ♪
  13.      cvíkati  -am nedov. (ȋ) nekdaj igrati cvik: ovadili so ga, da je cvikal ♪
  14.      cvíker  tudi cvíkar -ja m (í) nav. mn., pog. naočniki, ki se pritrdijo na nos; ščipalnik: natakniti si, nositi cvikerje ♪
  15.      cvíl  -a m (ȋ) redko cviljenje: v noč odmeva cvil lačnih psov ♪
  16.      cvílež  -a m (ȋ) cviljenje: mišji, svinjski cvilež / cvilež koles // ekspr. žival, ki cvili: okoli svinje se gnete deset drobnih cviležev ♪
  17.      cvílimóžek  -žka m (ȋ-ọ̑) knjiž. igrača, navadno v obliki možička, ki pri stisku zacvili ♪
  18.      cvíliti  -im nedov., cvilíla tudi cvílila (í) 1. oglašati se z zelo visokim glasom: pes, prašič cvili / ženske so preplašeno vreščale in cvilile // dajati cviljenju podobne glasove: zmrzli sneg cvili pod nogami; vlažna drva cvilijo v peči / kolo cvili; vrata, zavore cvilijo 2. slabš. (polglasno) jokati: otrok je bolan, pa vso noč cvili; nehaj že cviliti! ● ekspr. tepli smo se s fašisti, da je vse cvililo zelo, srdito bojevali cvilèč -éča -e: pes je cvileč zbežal; govoriti s cvilečim glasom; cvileč sopran; prisl.: ženske so se cvileče hihitale ♪
  19.      cvíljenje  tudi cviljênje -a s (í; é) glagolnik od cviliti: cviljenje miši / slišalo se je cviljenje tramvaja; cviljenje zavor ♪
  20.      cvinglijánec  -nca m (ȃ) pripadnik cvinglijanstva: švicarski cvinglijanci; biblijski komentarji cvinglijancev ♪
  21.      cvíren  -rna m (í) pog. sukanec: vdeti cviren v šivanko; bel cviren ♪
  22.      cvírnat  -a -o prid. (ȋ) pog. ki je iz sukanca; sukančast: cvirnate rokavice / cvirnate hlače ♪
  23.      cvírnati  -am nedov. (ȋ) pog., ekspr. teči, bežati: cvirnal sem čez vrtove in njive; to smo jo cvirnali! ♪
  24.      cvokotáti  -ám nedov. (á ȃ) dajati nizke, zamolkle glasove: noge cvokotajo v mokrih čevljih ♪
  25.      cvrčálo  -a s (á) zool. organ nekaterih žuželk za proizvajanje zvoka: raziskovati cvrčala murnov ♪

   44.614 44.639 44.664 44.689 44.714 44.739 44.764 44.789 44.814 44.839  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA