Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (44.689-44.713)



  1.      cúrkoma  prisl. () v curkih, s curkom: dež lije curkoma; kri se mu je curkoma ulila; pot teče curkoma po obrazu
  2.      curljánje  -a s () glagolnik od curljati: enakomerno curljanje dežja; curljanje studenčka
  3.      curljáti  -ám nedov.) teči, polzeti v tankem curku: dež curlja; studenec curlja v korito; pot mu curlja po obrazu; brezoseb.: skozi streho je curljalo; od obleke je kar curljalo; pren., pesn. sončna svetloba curlja skozi drevje curljajóč -a -e: curljajoča kri; curljajoč zid zid, po katerem curlja
  4.      cúrniti  -em dov.) izteči, izliti se v tankem curku: kri je kar curnila iz rane // preh., ekspr. zliti majhno količino tekočine: curni malo žganja v čaj
  5.      currículum vitae  currículuma vítae [kurikulum vite] m (-) knjiž. popis lastnega življenja, navadno v uradne namene, življenjepis: prošnji je priložil tudi izčrpen curriculum vitae
  6.      curry  -ja [kári] m () gastr. ostra indijska začimba, mešanica raznih dišav: s curryjem začinjena jed
  7.      cúzanje  -a s () glagolnik od cuzati: cuzanje prsta / pog. njegovo večno cuzanje cigare
  8.      cúzati  -am nedov. () nav. ekspr. sesati: še zmeraj cuza / ne cuzaj prsta! / pog. rad cuza vinček pije
  9.      cuzéti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko cediti se, cizeti: voda cuzi skozi peščeno zemljo
  10.      cuzljáti  -ám nedov.) ekspr. sesati: punčka še vedno cuzlja / cuzljati prst
  11.      cvájar  -ja m (á) nekdaj 1. avstrijski novec za dva solda, krajcarja ali vinarja; dvojača: dati beraču cvajar 2. negativna ocena v šoli; dvojka: dobiti cvajar // učenec z negativnimi ocenami: biti med cvajarji ◊ igr., v zvezi ajnzarji, cvajarji družabna igra z izmeničnim vstajanjem in sedanjem
  12.      cváncgarica  -e ž (á) nekdaj avstrijski novec za dvajset krajcarjev; dvajsetica: v dar je dobil cvancgarico; srebrna cvancgarica
  13.      cvéba  -e ž (ẹ̑) nav. mn. velika temna rozina s pečkami: testo se naklada v plasteh, vmes se potresajo cvebe // nar. zahodno rozina sploh
  14.      cvébovka  -e ž (ẹ̑) gastr. potica z nadevom iz cveb
  15.      cvèk  cvêka m ( é) 1. pog. žebelj: ta cvek bo dobro držal; puliti cveke iz deske; zabiti cvek; sedi kot cvek mirno, nepremično // lesen klin, klinec: čevljarski cveki; lesen cvek; na cveku visi brisača 2. žarg. negativna ocena (v šoli): dobiti, imeti cvek v zgodovini; popraviti cvek iz matematike; prinesel je domov pet cvekov / pisati nalogo cvek; znati za cvek
  16.      cvêkec  -kca m (ē) manjšalnica od cvek
  17.      cvéliti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̄) star. žalostiti: Mar bi raje bil ostal doma za pečjo, da bi ne cvelil svoje stare matere (F. Levstik) / ne cveli mi starosti!
  18.      cvènk  cvénka in cvênka m ( ẹ́, é) 1. nav. ed., ekspr. denar: biti brez cvenka; imaš kaj cvenka v žepu; prihraniti si nekaj cvenka / rožljati s cvenkom s kovanci, novci 2. kratek, zveneč kovinski glas: cvenk cekinov
  19.      cvènk  medm. () posnema glas kovancev, stekla: cvenk, je zazvenela razbita šipa
  20.      cvénkati  -am in cvênkati -am nedov. (ẹ̑; ) 1. cvenketati: kovanci cvenkajo / bahato je cvenkal z denarjem 2. nekdaj igrati za denar z metanjem kovancev v zid: otroci niso cvenkali za denar, ampak za gumbe
  21.      cvenketánje  -a s () glagolnik od cvenketati: cvenketanje v denarnicah / cvenketanje razbite šipe
  22.      cvenketáti  -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) dajati kratke, zveneče, kovinske glasove: v žepu so mu cvenketali tolarji // povzročati kratke, zveneče, kovinske glasove: cvenketati s srebrniki / kovanci cvenketajo v nabiralnik cvenketaje padajo
  23.      cvenkljáti  -ám nedov.) cvenketati: po žepih so mu cvenkljali novci / cvenkljati z drobižem
  24.      cvénkniti  -em in cvênkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) dati kratek, zveneč, kovinski glas: zadel je z železom ob kamen, da je cvenknilo / kovanec je cvenknil na krožnik s cvenkom padel // preh., ekspr. slišno, naglo udariti: cvenknil ga je po ustih
  25.      cvét  -a m, mn. cvéti in cvetóvi (ẹ̑) 1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi: cvet se odpre, osuje, ovene; rastlina razvije cvet; utrgati cvet; čebele obletavajo cvet za cvetom; bel, dišeč, pisan cvet; češnjev, makov cvet; cvet vrtnice; barvitost cvetov / rastlina je že nastavila cvete pognala cvetne popke; roža gre v cvet začenja cveteti; solata gre v cvet poganja steblo s cveti; drevo bo kmalu v cvetu bo cvetelo; pren., pesn. razcvel se je cvet ljubezni; cvet upanja 2. ekspr., navadno s prilastkom izbran, najlepši, najpomembnejši del: tam je bil zbran cvet deklet; cvet inteligence, naroda / bila je cvet deklet najlepša med dekleti; vznes.: biti v cvetu let, življenja mlad; umrla je v cvetu mladosti zelo mladairon. ta je šele (pravi) cvet živahen, podjeten, nevzgojen (mlad) človek; ekspr. ona je v polnem cvetu zelo lepa, mlada; star. bobov ali rožni cvet junijbot. brezspolni cvet; dvospolni cvet ki ima prašnike in pestiče; enospolni cvet ki ima samo prašnike ali samo pestiče; goli cvet ki je brez cvetnega odevala; pestični ali ženski cvet ki ima samo pestiče; prašni ali moški cvet ki ima samo prašnike; farm. (vinski) cvet etanol, etilalkohol; min. žveplov cvet žveplo v obliki iglic

   44.564 44.589 44.614 44.639 44.664 44.689 44.714 44.739 44.764 44.789  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA