Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (44.339-44.363)



  1.      cíkel  -kla m () fiz., rad., navadno v zvezi cikel na sekundo enota za merjenje frekvence: frekvenca napetosti v omrežju je 50 ciklov na sekundo; oddajnik dela s frekvenco 917.000 ciklov na sekundo
  2.      cikel  skupina gl. ciklus
  3.      cikláma  -e ž () rastlina z vijoličasto rdečimi dišečimi cveti, ki raste zlasti po jasah: ob gozdu rastejo dišeče ciklame; opojni vonj po ciklamah ♦ vrtn. žlahtna ciklama sobna rastlina z velikimi, vijoličasto rdečimi ali belimi cveti, Cyclamen persicum
  4.      ciklámen  -mna m (á) knjiž. ciklama: ciklamni že cvetejo; prijetno je zadišalo po ciklamnih; rdeč ciklamen
  5.      ciklámen  -mna -o prid. () po barvi podoben ciklami: nebo nad morjem je vijoličasto, ciklamno in modro / ciklamna barva
  6.      cíkličen  -čna -o prid. (í) 1. ki tvori ciklus, celoto: ciklična pesnitev / ciklični sistem predavanj 2. ki se pojavlja v ciklusih: ciklične gospodarske krize; ciklična gibanja gospodarstva / ciklično zaporedje ◊ kem. ciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v obroču; muz. ciklična forma glasbena oblika, ki sestoji iz več stavkov cíklično prisl.: pesniška zbirka je ciklično urejena
  7.      ciklo...  ali cíklo... prvi del zloženk () 1. nanašajoč se na ciklus, krog, kroženje: ciklometričen 2. kem. nanašajoč se na organske spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v obroču: cikloparafin
  8.      ciklofreníja  -e ž () psiht. duševna bolezen, ki se v obliki manije ali depresije pojavlja v presledkih
  9.      cikloída  -e ž () geom. krivulja, ki jo opiše točka na obodu kroga, kotalečega se po premici
  10.      cikloíden  -dna -o prid. () nanašajoč se na cikloido: cikloidno gibanje; cikloidno nihalo nihalo, pri katerem se točka giblje po cikloidistrojn. cikloidni zobje kolesa zobje, ki imajo obliko cikloide
  11.      ciklón 1 -a m (ọ̑) 1. meteor. področje nizkega zračnega pritiska: atlantski, višinski ciklon; ciklon v Sredozemlju 2. poljud. izredno močen vrtinčast tropski vihar, strok. tropski ciklon: ciklon besni ob obali 3. teh. naprava za odstranjevanje trdnih delcev iz plina
  12.      ciklón 2 -a m (ọ̑) kem. uplinjen cianovodik za uničevanje mrčesa v zaprtih prostorih: uničiti stenice s ciklonom / v nacističnih koncentracijskih taboriščih so množično morili zapornike s ciklonom
  13.      ciklonizácija  -e ž (á) uničevanje mrčesa s plinom ciklonom v zaprtih prostorih: opraviti ciklonizacijo
  14.      ciklonizíranje  -a s () glagolnik od ciklonizirati: cikloniziranje stanovanja
  15.      ciklonizírati  -am nedov. in dov. () uničevati mrčes s plinom ciklonom v zaprtih prostorih
  16.      ciklotímen  -mna -o prid. () psih. ki je spremenljivega razpoloženja in usmerjen v okolje: ciklotimna osebnost / ciklotimen temperament
  17.      ciklotrón  -a m (ọ̑) elektr. naprava za pospeševanje gibanja jedrskih delcev, zlasti protonov in devteronov: delovanje ciklotrona
  18.      cíkniti 1 -em dov.) 1. nav. ekspr. prikrito omeniti kaj, namigniti: ciknila je na njegovo ponesrečeno snubitev / že vemo, zakaj je ciknil 2. nepreh. zaradi kvarjenja postati, biti kisel: vino cikne / žganje cikne po prismojenem ima priokus po prismojenem cíknjen -a -o: ciknjeno vino
  19.      cíkniti 2 -em dov.) dati prodiren, odsekan glas: crr, je ciknil zvonec v veži
  20.      cikórija  -e ž (ọ́) rastlina z modrimi cveti v koških, ki raste zlasti ob potih: na cikorijo je sedel metulj // kavni nadomestek iz korenin te rastline: kupiti soli in cikorije; žlica cikorije / pijejo cikorijo namesto kave
  21.      cikurát  -a m () arheol. asirsko-babilonsko svetišče v obliki stopničastega stolpa: odkrili so ostanke cikurata
  22.      cílarica  -e ž () nar. steklenica iz zelenega stekla, ki drži približno 1 l: odmašiti cilarico; zelena cilarica
  23.      ciliáren  -rna -o prid. () nanašajoč se na ciliarnik: ciliarna mišica
  24.      ciliárnik  -a m () anat. obročasta zadebelina na očesni žilnici, ki prilagaja očesno lečo oddaljenosti predmetov
  25.      cílija  -e ž (í) nav. mn., biol. majhen nitast izrastek na celici, ki omogoča gibanje njej sami ali povzroča gibanje tekočine okoli nje; migetalka: drobnoživke se gibljejo s cilijami; cilije na sluznici

   44.214 44.239 44.264 44.289 44.314 44.339 44.364 44.389 44.414 44.439  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA