Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (44.289-44.313) 
- cibelín -a m (ȋ) tekst. kosmatena tkanina za plašče iz grobe volnene preje ♪
- cíbet -a m (ȋ) močno dišeči izloček žleze ob zadnjični odprtini cibetovke ♪
- cíbka -e ž (ȋ) nar., ljubk. kokoš: okrog gospodinje se gnetejo cibke, račke, petelini in purani ♪
- cíbora -e ž (í) sadno drevo ali njegov temno vijoličasti okrogli koščičasti sad: cibora cvete belo; okus po ciborah ♪
- cibórij -a m (ọ́) rel. kelih s pokrovom za posvečene hostije: zlati ciborij ◊ um. streha nad oltarji, nad kipi; baldahin ♪
- cíc -a m (ȋ) cenena potiskana bombažna tkanina: izdelovati cic; s cicem prevlečena blazina ♪
- cícanje -a s (ȋ) nar. oglašanje ptic z glasom ci: Tedaj pridejo s severa divje race in gosi. Prvi večeri so polni njihovega cicanja po zraku (M. Kranjec) ♪
- cícero -a m (ȋ) tisk. osnovna merska enota v tiskarstvu, okrog 4,5 mm: širina stolpca je dvanajst cicerov // črka te velikosti: staviti v ciceru; neskl. pril.: cicero črka ♪
- ciceróne -a [čiče-] m (ọ̑) zlasti v italijanskem okolju kdor vodi turiste po tujih krajih in jim razkazuje znamenitosti, vodnik: cicerone razlaga zanimivosti Rima; biti komu za cicerona ♪
- cíciban -a m (ȋ) ekspr. predšolski otrok: radijska ura za cicibane / knjižico bodo brali predvsem cicibani učenci prvih razredov osnovne šole ♪
- cícibanček -čka m (ȋ) manjšalnica od ciciban: igrišče za cicibančke / pionirji in cicibančki so pozdravili kongres ♪
- cicifúj medm. (ȗ) posnema petje sinice: cicifuj, cicifuj, poje z drevesa; sam.: danes se nisem umil še, fej, fuj, danes sem res Cicifuj! (O. Župančič) umazanček, pacek ♪
- cicirí medm. (ȋ) posnema glas gozdnega jereba: gozdni jereb se je oglasil s svojim prijetnim ciciri / ciciricí ♪
- ciciríkati -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom ciciri: gozdni jereb cicirika / ptički cicirikajo ♪
- cícka -e ž (ȋ) žarg. ozkotirni rudniški voziček za prevažanje jamskega lesa ♪
- cíf -a m (ȋ) zastar. ficek, božjak: Kratkorepnik ni imel nobenega cifa svojega, jaz pa tudi nobene dote (R. Murnik) ♪
- cíf prisl. (ȋ) ekon., kratica stroški prevoza, natovarjanja in zavarovanja blaga so všteti v ceni: prodati blago cif / cena žitu je bila cif Reka; neskl. pril.: cif cena ♪
- cífra -e ž (ȋ) 1. pog., ekspr. številka ali število: še ponoči mi ne gredo te cifre iz glave ♦ mat. posamezen znak v številki 2. žarg., pri žrebanju s kovancem obrnitev kovanca s številko navzgor: če bo cifra, greva v kino, če bo mož, bova pa študirala / kadarkoli so vrgli, mu je padla cifra ♪
- cífrati -am nedov. (ȋ) star. krasiti, lepšati: cifrati rob pri prtu / ženske se rade cifrajo lepšajo, lepotičijo ♪
- cigàn -ána m (ȁ á) 1. pripadnik iz Indije priseljenega ljudstva, navadno brez stalnega bivališča: pravili so, da cigani kradejo otroke; ogrski cigani; tolpa ciganov; črn kot cigan; laže kot cigan ∙ ekspr. je tak cigan slabo oblečen; ekspr. pri nas je kot pri ciganih vse je v neredu; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta 2. slabš. zvit, lahkomiseln ali malopriden človek: to ti je pravi cigan; še hujši cigan je, kot si ti; potepa se, cigan / kot psovka cigan ciganski ♪
- cigánče -ta s (ȃ) slabš. ciganski otrok: ciganka s cigančetom ♪
- cigánček -čka m (ȃ) 1. ciganski otrok, navadno deček: umazan ciganček; črn kot ciganček 2. bot. užitna lističasta, kukmaku podobna goba s svetlo rjavim klobukom, Rozites caperata ♪
- cigánčica -e ž (ȃ) ciganska deklica: bosonoga cigančica ♪
- ciganíca -e ž (í) nar. ciganka: ciganico so obdolžili, da je ukradla kokoš ♪
- ciganíja -e ž (ȋ) slabš. 1. cigani: ciganija je že spet tu 2. zelo revno, zanemarjeno stanovanje ali poslopje: kako more živeti v taki ciganiji; svojo ciganijo bi si lahko že popravil / vso svojo ciganijo so naložili na voz in se odpeljali ♪
44.164 44.189 44.214 44.239 44.264 44.289 44.314 44.339 44.364 44.389 
