Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (43.689-43.713)



  1.      brtvíti  -ím nedov., brtvèn ( í) teh. zapirati, zmanjševati reže, da tekočina ne uhaja; tesniti
  2.      brúc  -a m, or. ed. brúcom; rod. mn. brúcov, daj. mn. brúcom () žarg. slušatelj prvega letnika na univerzi: letos se je vpisalo veliko brucov / ta je najbolj zelen izmed vseh zelenih brucov
  3.      brucelóza  -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen goveda, drobnice in prašičev, ki se prenaša tudi na človeka: govedo je okuženo z brucelozo; prašičja bruceloza
  4.      brúcka  -e ž () žarg. slušateljica prvega letnika na univerzi: pri predavanju je bilo največ bruck
  5.      brúclja  -e ž () žarg., slabš. brucka
  6.      brúcmajór  -ja m (-ọ̑) žarg., šol. študent višjega letnika, ki pri brucovanju spremlja, vodi bruce
  7.      brucovánje  -a s () žarg. zabava, združena s šaljivim obredom sprejemanja brucov v študentovsko skupnost: medicinci so priredili slovesno brucovanje
  8.      brucúlja  -e ž (ú) žarg., slabš. brucka: bruculje zapišejo vsako profesorjevo besedo
  9.      bruhálen  -lna -o prid. () ki povzroča bruhanje: bruhalna sredstva
  10.      bruhálnik  -a [n tudi ln] m () geogr. kraški izvir, ki ob visoki podzemni vodi bruha: bruhalniki in požiralniki
  11.      brúhanje  -a s (ū) glagolnik od bruhati: a) zdravilo je preprečilo bruhanje / na bruhanje ji gre, jo sili / bruhanje krvi b) bruhanje ognjenikov
  12.      brúhati  -am nedov.) 1. izmetavati iz želodca: ponesrečenec bruha; bruhati žolč // s kašljanjem izmetavati kri iz pljuč: spet je bruhal kri; pren., ekspr. bruhati kletve, psovke 2. s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bruha; dimniki bruhajo saje / ob dveh bruha tovarna množice delavcev; pren., ekspr. topovi bruhajo smrt na mesto ∙ ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami 3. nepreh. s silo udarjati na dan: voda bruha izpod skale; pren. besede ji bruhajo iz ust bruhajóč -a -e: bruhajoč vulkan
  13.      brúhniti  -em dov.) 1. izvreči iz želodca: bruhniti pijačo iz sebe // s kašljanjem izvreči kri iz pljuč: bolnik je bruhnil kri; pren., ekspr. bruhniti psovko; bruhnila je iz sebe vso prikrito mržnjo 2. s silo izvreči v velikih količinah: dimnik je bruhnil oblak dima; žaromet je bruhnil snop oranžne svetlobe 3. nepreh. s silo udariti na dan: voda bruhne iz razpok; pren. sovraštvo je bruhnilo na dan; brezoseb. nesramnež, je bruhnilo iz dekleta 4. ekspr., navadno v zvezi bruhniti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: bruhniti v jok, v solze; bruhniti v krohot, v smeh 5. nar. za kratko dobo iti, oditi kam: Če vam je všeč, pa bruhnem tja gôri in vam prinesem tisto reč (I. Tavčar)
  14.      brumaire  -a [brimêr] m () zgod. drugi mesec v koledarju francoske revolucije
  15.      brúmen  -mna -o prid., brúmnejši (ú ū) 1. zastar. pobožen: brumen krščanski človek; žena je brumna in poštena 2. šalj. prizadeven, vnet: brumen ljudskoprosvetni delavec; v list so pisali brumni propagandisti brúmno prisl.: brumno živeti
  16.      brúnarica  -e ž () tur. koča, hiša iz brun, zlasti za turistične namene: v alpskem slogu zgrajena brunarica
  17.      brúnce  -a s (ū) manjšalnica od bruno: polagati brunca na močvirna tla; hrastova brunca
  18.      brúnčevje  -a s (ū) redko bruna, brunca: polagati brunčevje
  19.      brúnda  -e ž () etn. ljudsko glasbilo z jezičkom, na katerega se brenka, držeč glasbilo med zobmi; dromlja: igrati na brundo
  20.      brúnda  medm. () posnema glas medveda ali zamolkli glas strune: brunda brunda
  21.      brúndanje  -a s () glagolnik od brundati: medvedovo brundanje / dekle se boji njegovega večnega brundanja; med maršem se je začelo rahlo brundanje
  22.      brúndati  -am nedov. () 1. oglašati se z nizkim, mrmrajočim glasom: medved zadovoljno brunda / možakar je brundal sam pri sebi / basi so brundali in violine pele 2. ekspr. z govorjenjem, mrmranjem izražati nevoljo, nesoglasje: kar naprej sitnari in brunda 3. preh. mrmraje peti: brundati (si) pesem brundajóč -a -e: jezno brundajoč se ga je medved ognil
  23.      brúndica  -e ž () manjšalnica od brunda: zmeraj nosi brundico s seboj
  24.      brúnec  -nca m () redko (majhno) bruno: macesnov brunec
  25.      brunélica  -e ž (ẹ̑) bot. travniška rastlina z vijoličastimi cveti; navadna črnoglavka

   43.564 43.589 43.614 43.639 43.664 43.689 43.714 43.739 43.764 43.789  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA