Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (43.289-43.313) 
- bŕcanje -a s (r̄) glagolnik od brcati: vse brcanje in pretepanje ni pomagalo ♪
- bŕcati -am nedov. (r̄) 1. suvati, udarjati z nogo: zbegana konja sta brcala; besno je brcal v vrata / dojenček brca ∙ ne kupuj tega konja, ker brca rad napada z nogami; pog. brcati žogo igrati nogomet 2. odstranjevati kaj s suvanjem noge: brcati kamenje s poti ♪
- brcljáti -ám nedov. (á ȃ) narahlo brcati: dete brclja / v zadregi je gledala v tla in brcljala v stol ♪
- bŕcniti -em dov. (ŕ ȓ) 1. suniti, udariti z nogo: konj ga je brcnil; jezno je brcnil psa / vulg. v rit ga brcni, čvekača nesramnega / šalj., kot podkrepitev naj me koklja brcne, če lažem; kot kletvica naj ga koklja brcne 2. odstraniti kaj s sunkom noge: brcniti stol od sebe; brcniti škatlo skozi vrata // pog., ekspr. odpustiti, odsloviti (iz službe): lomil si ga, pa so te brcnili; brcnili so ga iz službe ♪
- brčánje -a s (ȃ) glagolnik od brčati: brčanje bobnov / enakomerno brčanje kolovrata ♪
- brčáti -ím nedov. (á í) dajati tresoč se glas: bobni brčijo / star. voda je začela brčati brbotati, bobljati ♪
- bŕčica -e ž (ȓ) 1. nav. mn. majhen brk: pustil si je brčice; nosi kratke črne brčice 2. daljša dlaka nad gobcem živali: miška z dolgimi brčicami ♪
- bŕčkati -am nedov. (ȓ) redko brskati, stikati, šariti: brčkati po predalu ♪
- bŕdce 1 -a s (r̄) manjšalnica od brdo1 ♪
- bŕdce 2 -a s (r̄) etn. deščica z režami in luknjicami za tkanje trakov ♪
- bŕdek -dka -o stil. brdèk -dkà -ò prid. (ŕ; ǝ̏ ȁ) star. brhek: brdek in zal fant; deklica je za čuda brdka bŕdko stil. brdkó prisl.: brdko steče po stopnicah hitro, urno ♪
- brdína -e ž (í) zastar. vzpetina, breg: mahovita brdina ♪
- bŕdje -a s (ȓ) redko v podolgovate vzpetine razčlenjena pokrajina; brda ♪
- bŕdnica -e ž (ȓ) alp. obris grebenov: valovita brdnica ♪
- bŕdnja -e ž (ȓ) bot. zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja; arnika: travnik je bil ves pokrit z brdnjo ♪
- bŕdo 1 -a s (ŕ) nevisoka, navadno podolgovata vzpetina: razgledovati se z brda; prijazne kmetije na nizkih brdih / spustiti se po brdu navzdol / knjiž. sončna brda griči, hribi // mn. v podolgovate vzpetine razčlenjena pokrajina: v hribih in brdih / Goriška Brda ♪
- bŕdo 2 -a s (ŕ) tekst. priprava na statvah za premikanje osnovnih niti navzgor in navzdol ♪
- brdóvje -a s (ọ̑) redko v podolgovate vzpetine razčlenjena pokrajina; brda: nizko, zeleno brdovje ♪
- bŕdovka -e ž (ŕ) bot. visoka gorska rastlina z modrimi cveti v koških, Cicerbita alpina ♪
- brecílo -a s (í) med. tkivo, ki nabrekne zaradi dotoka krvi ♪
- bréča -e ž (ẹ́) petr. kamnina iz oglatih drobcev starejših kamnin ali rudnin, zlepljenih med seboj, sprimek: peščenjaki in breče; kostna breča trdno zlepljeni ostanki kosti; vulkanska breča breča v vulkanskem žrelu ♪
- bréčen -čna -o prid. (ẹ̑) petr. spremenjen v brečo ali vsebujoč brečo: brečni apnenec ♪
- bréda -e ž (ẹ̑) težka strojnica ali lahki top italijanskega izvora: oglasila se je breda; obstreljevati z bredo ♪
- bredênje -a s (é) glagolnik od bresti: bredenje po vodi ♪
- brég -a m, mn. bregóvi stil. brégi; mest. mn. stil. bregéh (ẹ̑) 1. pas zemlje ob vodi: voda izpodjeda, odnaša breg; reka je prestopila bregove; priveslati do brega; odriniti od brega; plavati proti bregu; reka stopi, udari čez bregove; valovi butajo, pljuskajo ob breg; nizek, peščen, skalnat breg; breg jezera, reke / desni breg reke gledano v smeri toka / morski breg / stopiti na breg na kopno, na suho; pren. Ti se ne boš mogla nikoli odtrgati od svojega sveta in je zato bolje, da pretrgaš vse zveze z menoj, ki stojim odločno na nasprotnem bregu (M. Mihelič) 2. nagnjen svet, strmina: hiše so pomaknjene v breg; stekel je po bregu v dolino; hud, položen, strm breg / pesn. breg in dol; v breg hoditi, voziti navkreber; postavil si je hišo na bregu na hribu; hiša v bregu na pobočju ● nar. izpod brega gledati jezno, grdo; pog. ima nekaj za bregom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj
pripravlja, namerava storiti; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega ♪
43.164 43.189 43.214 43.239 43.264 43.289 43.314 43.339 43.364 43.389