Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (42.889-42.913)


  1.      bogotájen  -jna -o prid. (á ā) star. brezbožen: bogotajna knjiga ♪
  2.      bogováti  -újem nedov. (á ȗ) star. 1. prerokovati, vedeževati: ne bo se zgodilo, kar boguješ 2. vladati kot bog ♪
  3.      bógovec  -vca m (ọ̄) star. duhovnik, predikant ♪
  4.      bogovládje  -a s (ȃ) zastar. vladavina, v kateri velja bog za neposrednega nosilca oblasti; teokracija ♪
  5.      bogoznánec  -nca m (ȃ) zastar. strokovnjak za bogoslovje; bogoslovec: katoliški bogoznanci ♪
  6.      bógpomágaj  in bóg pomágaj medm. (ọ̑-á) izraža obup, strah: bogpomagaj, kako je hudo; bogpomagaj, vse bo zapravil; prisl.: kadar ponori, je z njim bogpomagaj zelo hudo; sam.: prazna hiša je pravi bogpomagaj ♪
  7.      bógrač  -a m (ọ̑) gastr. golažu podobna prekmurska jed s krompirjem in testeninami: jesti bograč ♪
  8.      bógváruj  in bóg váruj stil. bógvári [-kv-] prisl. (ọ̑-á) 1. izraža svarilo, prepoved: bogvaruj da bi se mu približal; bogvaruj povedati komu 2. v medmetni rabi izraža podkrepitev zanikanja: saj tega ne govorim vam, bogvaruj! ♪
  9.      bógvé  in bóg vé [-kv-] prisl. (ọ̑-ẹ́) 1. izraža negotovost, nedoločnost: bogve ali še živi; bogve zakaj ga ni; joče ali od žalosti ali od jeze, bogve; spomin na bogve koga; ženejo jih bogve kam; prišel je od bogve kod // ekspr., z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: misli, da je bogve kaj; bogve koliko težav te še čaka; bogve kolikokrat je to pravil; zdaj bi bila že bogve kje daleč / ni bogve kako svetlo; nimam bogve kaj denarja imam malo denarja / piše se tudi skupaj: vino ni bogvekaj prida; rodil se je bogvekje 2. v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: bogve da ga je vesela / bogve, ne poznam ga ♪
  10.      bogve...  prvi del zloženk, kakor bogvekaj, bogvekakšen, bogvekam, bogvekje ipd., gl. bogve ♪
  11.      bógvédi  in bóg védi [-kv-] prisl. (ọ̑-ẹ́) star. bogve: doma je iz bogvedi katerega kraja / ni bogvedi kako zgovoren ♪
  12.      bógzná  in bóg zná prisl. (ọ̑-ȃ) star. bogve: bogzna zakaj to dela / drži se, kot bi bil bogzna kdo; igra ni bogzna kako duhovita ♪
  13.      bòh  bôha m (ȍ ó) s prašiča odrta, nerazrezana slanina: nasoliti boh; cel svinjski boh / petkilski boh slanine večji kos ♪
  14.      bohém  in boém -a m (ẹ̑) kdor živi neurejeno, ne oziraje se na družbene norme, navadno umetnik: to je bohem; tip slovenskega bohema; družba bohemov; živeti kot bohem ♪
  15.      bohéma  in boéma -e ž (ẹ̑) knjiž. družba bohemov, bohemi: v Parizu se zbira bohema vsega sveta; velemestna bohema // bohemstvo: bil je nagnjen k bohemi; študentovska bohema ♪
  16.      bohinít  -a m (ȋ) zastar. boksit ♪
  17.      bohoríčica  -e ž (ȋ) črkopis pri Slovencih do srede 19. stoletja: pisati, tiskati v bohoričici; bohoričica in metelčica; boj proti bohoričici ♪
  18.      bohòt  -ôta m (ȍ ó) pesn. bohotenje, bohotnost: bajni bohot cvetov ♪
  19.      bohôta  -e ž (ó) knjiž. bohotenje, bohotnost: zelena bohota pokrajine ♪
  20.      bohotánje  -a s (ȃ) glagolnik od bohotati: bohotanje plevela / bohotanje rakastega tkiva ♪
  21.      bohotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) bujno in hitro rasti: na vrtu bohota plevel / celice tkiva bohotajo; pren. na dvoru je bohotala puhloglavost ♪
  22.      bohôten  -tna -o prid., bohôtnejši (ó) bujen: bohotna podrast, trava / tesna obleka poudarja njene bohotne oblike bohôtno prisl.: grmovje se bohotno razrašča ♪
  23.      bohôtenje  in bohotênje -a s (ó; é) glagolnik od bohotiti se: bohotenje plevela ♪
  24.      bohotênje  -a s (é) glagolnik od bohoteti: bohotenje plevela / bohotenje hudobije ♪
  25.      bohotéti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko bohotati: vsepovsod je bohotelo zelenje / zmote bohotijo ♪

   42.764 42.789 42.814 42.839 42.864 42.889 42.914 42.939 42.964 42.989  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA