Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (4.251-4.275)



  1.      sokôliti  -im in sokóliti -im nedov.; ọ̑) knjiž. opogumljati, hrabriti: sokoliti vojake pred bojem; oficirji so se sokolili ob njegovem zgledu
  2.      sokôlji  in sokólji -a -e prid. (; ọ̄) nanašajoč se na sokole: sokolje gnezdo / sokolji par / ekspr.: imeti sokolji pogled; gledati s sokoljimi očmi zelo bistro, ostrolit. sokolja teorija teorija, po kateri se v noveli kot vodilni motiv pojavlja tipičen predmet s simbolnim pomenom, h kateremu se pripoved pogosto vrača
  3.      sokôlski  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na sokole ali sokolstvo: sokolski dom, kroj; sokolsko društvo, gibanje / sokolski duh
  4.      sokôlstvo  -a s (ō) nekdaj gibanje ali delovanje sokolov, telovadcev: sokolstvo in orlovstvo / priti iz vrst sokolstva sokolov
  5.      sòkót  -a m (-ọ́) geom. kot, ki z drugim kotom tvori iztegnjeni kot
  6.      sokóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na sok: sokovne sestavine / sokovna priprava
  7.      sokóvnik  -a m (ọ̑) priprava za pridobivanje soka iz sadja, zelenjave s segrevanjem: iz sokovnika je tekel sok; pripraviti sok v sokovniku, s sokovnikom
  8.      sokrátičen  -čna -o prid. (á) sokratski: to so sokratične ideje
  9.      sokrátik  -a m (á) filoz. pristaš vsake od šol, ki temelji na Sokratovem pojmu dobrega: ideje sokratikov
  10.      sokrátika  -e ž (á) filoz. iz Sokratove filozofije izhajajoči način mišljenja
  11.      sókratski  -a -o prid. (ọ̑) tak kot pri Sokratu: to so sokratske ideje / sokratsko vpraševanje ♦ filoz. sokratske filozofske šole filozofske šole sokratikov; ped. sokratski razgovor metoda razgovora, ki navaja učence k samostojnemu pridobivanju novih spoznanj
  12.      sòkrív  -a -o prid. (- -í) v povedni rabi ki je skupaj s kom kriv česa: biti sokriv prometne nesreče; tudi on je sokriv za neuspeh
  13.      sòkrívda  -e ž (-) dejstvo, da je kdo sokriv: čuti sokrivdo za njeno težko življenje / dokazati sokrivdo; sokrivda pri zločinu
  14.      sòkrívec  -vca m (-) kdor je skupaj s kom kriv česa: iskati, kaznovati sokrivce; sokrivci pretepa / sokrivec umora ♦ jur. sokrivec kaznivega dejanja
  15.      sòkrívka  -e ž (-) ženska oblika od sokrivec: s svojo pasivnostjo je postala sokrivka neurejenih razmer
  16.      sòkŕven  -vna -o prid. (-) nanašajoč se na sokrvnost: sokrvno parjenje / sokrvna izrojenost
  17.      sokŕvica  tudi sokŕvca tudi sókrvica -e ž (; ọ́) prozorna tekočina, ki se pojavi na odrgnjenem mestu telesa: iz rane mu je mezela sokrvica
  18.      sokŕvičen  tudi sokŕvčen tudi sókrvičen -čna -o (; ọ́) pridevnik od sokrvica: sokrvični izcedek
  19.      sokŕvje  -a s () biol. (ožje) krvno sorodstvo: parjenje v sokrvju
  20.      sòkŕvnost  -i ž (-) biol. (ožje) krvno sorodstvo: sokrvnost staršev slabo vpliva na potomstvo
  21.      sól  -a m (ọ̑) kem. koloidna snov v tekočem stanju, ki vsebuje mnogo vode: sol in gel
  22.      sól  m neskl., tudi sól sóla (ọ̑) muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton g ali peto stopnjo v lestvici
  23.      sól  -í [so] ž (ọ̑) 1. bela kristalna snov, ki se uporablja za izboljšanje okusa, konzerviranje hrane: dodati juhi sol; kupiti, pridobivati sol; posuti, potresti s soljo; rudnik soli; ščepec soli; okus po soli; konzerviranje v soli; sol in poper / kamena ki se pridobiva v rudniku, solarni, morska sol ki se pridobiva v solinah; kuhinjska sol; živinska sol s katero se dopolnjuje krmljenje; sol za posipanje cest / pri klicanju drobnice bac, soli, soli 2. kem. snov, ki nastane pri reakciji med kislino in bazo: baze, kisline in soli / bazične, kisle soli; Glauberjeva sol natrijev sulfat s kristalno vodo v obliki brezbarvnih kristalov; kalijeve, natrijeve, živosrebrne soli; rudninske soli; soli ogljikove, solne, vinske kisline ● ekspr. ta človek nima dosti soli (v glavi) ni bistroumen, pameten; nar. fant, boš že videl, kako bo, ko boš svojo sol zobal ko boš samostojen, neodvisen; ekspr. njegovo govorjenje je brez soli je neumno, vsebinsko prazno; ni duhovito; ekspr. niti za sol nimajo zelo so revni; ekspr. ta človek še za sol ne zasluži zelo malo; slabo dela; dišeča sol nekdaj jelenova sol z eteričnimi olji kot sredstvo za poživitev, dodatek kopeli; ekspr. reki so sol jezika jeziku dajejo živost, polnost, učinkovitost; bibl. vi ste sol zemlje vi morate skrbeti za ohranitev moralnih vrednot človeštva; ekspr. razumeti kako izjavo, kak izraz s ščepcem soli ne dobesedno; razsodno; star. dekleta gredo za njim kot koze na sol, za soljo si vztrajno prizadevajo pridobiti njegovo ljubezen, naklonjenostagr. kalijeva sol umetno gnojilo, ki vsebuje kalij in klor; etn. sol vagati otroška igra, pri kateri se udeleženca s hrbtoma drug ob drugem primeta z rokami in se pregibata naprej in nazaj; gastr. jelenova sol sredstvo za rahljanje medenega testa; med. karlovarska sol odvajalno sredstvo iz natrijevih in kalijevih soli; min. grenka sol rudnina magnezijev sulfat z vodo; epsomit
  24.      solanín  -a m () kem. alkaloid v krompirju, paradižniku in nekaterih drugih rastlinah: v vseh zelenih delih krompirja je solanin / strup solanin
  25.      solár  -ja m (á) 1. kdor se poklicno ukvarja s pridobivanjem soli: postati solar / sečoveljski solarji solinarji 2. nekdaj trgovec s soljo: kupiti sol pri solarju

   4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326 4.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA