Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (42.439-42.463)


  1.      bigamíja  -e ž (ȋ) zakon moža z dvema ženama hkrati, dvoženstvo: živeti v bigamiji ♦ jur. zakon ene osebe z dvema osebama hkrati; dvojni zakon ♪
  2.      bigóten  in bigôten -tna -o prid. (ọ̑; ó) knjiž. pobožnjaški, licemerski: bigotna ženska ♪
  3.      bigotízem  -zma m (ȋ) knjiž. pobožnjaštvo, licemerstvo: v svojih pesmih razkrinkuje bigotizem malomeščanstva ♪
  4.      bìk  bíka m (ȉ í) 1. odrasel samec goveda: rediti bika; gnati kravo k biku; plemenski bik; pobesnel bik; rjove ko bik; močen ko bik; pog. gleda ko zaboden bik, kakor bik v nova vrata zelo neumno ali začudeno; to ga draži kot rdeča ruta bika zelo ∙ pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik če sem izgubil, zapravil veliko, lahko še to malenkost; zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. ne bodi se z bikom! ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; rojen je v znamenju bika v času od 21. aprila do 21. maja 2. ekspr. zelo močen in orjaški moški: ta bik vzdigne, kolikor hočeš; kako je močen in plečat, pravi bik // slabš. neumen, omejen, zabit človek: bik neumni! dopovej tem bikom, če moreš! ◊ astr. Bik drugo ozvezdje živalskega kroga; zool. moškatni bik govedu podobna žival z dolgo dlako, ki živi v tundri, Ovibos moschatus ♪
  5.      bikàn  -ána m (ȁ á) ekspr. zelo močen in orjaški moški: kdo bi bil kos takemu bikanu! ♪
  6.      bíkar  -ja m (ȋ) pastir, skrbnik bikov: služil je za bikarja ♪
  7.      bikarbóna  -e ž (ọ̑) poljud., navadno v zvezi s soda jedilna soda, natrijev bikarbonat: škatlica bikarbone; dodati vodi za noževo konico sode bikarbone ♪
  8.      bíkarbonát  -a m (ȋ-ȃ) kem. kisla sol ogljikove kisline; hidrogenkarbonat: amonijev, kalcijev bikarbonat; natrijev bikarbonat ♪
  9.      bíkec  -kca m (ȋ) 1. mlad bik: oglasilo se je mukanje lačnih bikcev 2. nar. okrogla ali štirioglata železna pečica: Mariča, Štef in Orlek so sedeli okrog majhnega okroglega bikca, v katerem je tlela žerjavica (F. Godina) ♪
  10.      bíkič  -a m (ȋ) nar. vzhodno bikec: lepo raščen bikič ♪
  11.      bikíni  -ja m (ȋ) dvodelna minimalna ženska kopalna obleka: sončiti se v bikiniju; pozornost je vzbudil nov kroj bikinija ♪
  12.      bikobórba  -e ž (ọ̑) zlasti v španskem okolju javna prireditev, pri kateri se bikoborec bori z bikom: vzrejati bike za bikoborbe ♪
  13.      bikobórec  -rca m (ọ̑) zlasti v španskem okolju kdor se javno v areni bori z bikom: bikoborci v slikovitih nošah ♪
  14.      bíkóničen  -čna -o prid. (ȋ-ọ́) arheol. ki ima obliko dvojnega stožca: bikonična vaza ♪
  15.      bíkonkáven  -vna -o prid. (ȋ-ȃ) fiz. vbočen na obeh straneh: bikonkavna leča ♪
  16.      bikoréjec  -jca m (ẹ̑) kdor vzreja plemenske bike: živinorejci in bikorejci ♪
  17.      bíkov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na bike: bikova koža / človek z bikovim vratom bikovskim ♪
  18.      bikovína  in bíkovina -e ž (í; í) bikovo meso: žilava bikovina ♪
  19.      bíkovka  -e ž (í) močen korobač iz posušene bikove kite: bikovka jim je padala po hrbtu; pretepsti z bikovko / umrla je za posledicami bikovke ♪
  20.      bíkromát  -a m (ȋ-ȃ) kem. iz dveh molekul kromata nastala sol; dikromat: kalijev bikromat ♪
  21.      bíkvadráten  -tna -o prid. (ȋ-ȃ) mat. ki je četrte stopnje: bikvadratni koren; bikvadratna enačba ♪
  22.      bíl  -i [tudi biu̯] ž (ȋ) raba peša steblo žit ali trav; bilka: utrgal je dolgo bil in jo grizljal; travna bil / žito gre v bil začenja delati bilke ♦ bot. enojno, kolenčasto in med kolenci votlo steblo trav ♪
  23.      bíl  -à -ó in -ò opisni deležnik od biti sem (ȋ ȁ ọ̄) v zvezi sem bil itd. in opisnim deležnikom 1. od dovršnih, redko nedovršnih glagolov; raba peša, razen kadar je preddobnost poudarjena izraža dejanje, ki je bilo že končano, ko je nastopilo drugo: popolnoma se je bilo zmračilo, že so gorele cestne svetilke; postaral se je bil od sile, brado je imel že čisto sivo; v skupščini je branil stališče, ki ga je bil že prej obrazložil / deževalo je bilo, pa mu je spodrsnilo; pisal nam je bil, potlej je pa še brzojavil 2. od nedovršnih glagolov, redko izraža dejanje, odmaknjeno v daljno preteklost: srečala je žensko, s katero je bila prejšnje čase dosti govorila 3. nar. zahodno izraža preteklo dejanje sploh: ljudje so bili že pozabili, da sta se nekoč sprla; prim. biti sem, bi ♪
  24.      bílabiál  -a m (ȋ-ȃ) lingv. soglasnik, tvorjen z obema ustnicama, dvoustničnik: izgovor bilabialov ♪
  25.      bílabiálen  -lna -o prid. (ȋ-ȃ) lingv. ki se tvori z obema ustnicama, dvoustničen: bilabialni soglasnik ♪

   42.314 42.339 42.364 42.389 42.414 42.439 42.464 42.489 42.514 42.539  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA