Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (42.289-42.313) 
- bénzo... prvi del zloženk (ẹ̑) kem. nanašajoč se na spojine, ki imajo benzenov obroč: benzokinon ♪
- benzóa -e ž (ọ̑) dišeč smolast izcedek iz nekaterih tropskih dreves: dim kadila je raznašal rahel vonj po benzoi ♪
- benzójev -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na benzoo: benzojeva smola / benzojeva tinktura ♪
- bér -í ž (ẹ̑) star. (čebelja) paša: »Sonca čakajo, da bi šle na ber,« jih [čebele] je razumel (I. Zorec); ajdova ber / ber zdravilnih zeli nabiranje ♪
- béra tudi bíra -e ž (ẹ́; í) 1. kar je nabrano, zbirka: bera ni bila slaba: imel je polno torbo / bogata bera besed 2. redko nabiranje: priti na bero ♦ čeb. jesenska bera paša 3. nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem: dajati, pobirati bero; priti po bero; vinska bera; bera žita in drv ♪
- beráč 1 -a m (á) 1. kdor prosi, pobira miloščino: dati beraču dar, vbogajme; razcapan berač; berač iz navade 2. ekspr. zelo reven človek: Mi smo kajžarji in berači, smrdimo po gnoju! (I. Cankar) ● pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil; pog. sneži, kakor bi se berači tepli v debelih kosmih; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svoje ◊ igr. varianta nekaterih iger s kartami, pri kateri igralec ne sme dobiti nobenega vzemka ♪
- beráč 2 -a m (á) 1. nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač: po vinogradih se razlega pesem beračev 2. nar. zahodno košek, cajna: pobirati sadje v berače ♪
- beráček -čka m (á) otrok, ki prosi, pobira miloščino: razcapan beraček ♪
- beráčenje -a s (á) glagolnik od beračiti: preživljal se je z beračenjem / zoprno ji je njegovo beračenje za ljubezen ♪
- beračíca -e ž (í) ženska oblika od berač1: ob cerkvenem zidu so sedeli berači in beračice / z beračico se ne boš ženil ♪
- beračíja -e ž (ȋ) ekspr. 1. majhno, revno premoženje: nakladala je na voz svojo beračijo / priženiti se na beračijo 2. redko beračenje: biti obsojen zaradi beračije 3. redko zelo revni ljudje: za delo je najemal viničarsko beračijo ♪
- beráčiti -im nedov. (á ȃ) 1. prositi, pobirati miloščino: delat pojdi, namesto da beračiš; beračiti od hiše do hiše; na stara leta je beračil 2. ekspr. ponižno prositi, prosjačiti: ne bom beračil za službo / beračiti za ljubezen ♪
- beračón -a m (ọ̑) slabš. berač1: raztrgan beračon / ne boš vzela tega beračona ♪
- berbêrec -rca m (ȇ) vet. konj severnoafriške pasme, po telesnih oblikah podoben arabcu ♪
- bêrda -e ž (ȇ) muz. največja, kontrabasovska tamburica: tamburaški orkester ima dve berdi ♪
- bêrek -a m (ȇ) nar. stara, nekdanja rečna struga, močvirje: Stare vrbe ob bereku so bile polne gnezd (F. Godina) ♪
- beréta -e ž (ẹ̑) manjša pištola italijanskega tipa: odpel je pas s tokom in bereto ♪
- berétka -e ž (ẹ̑) baretka: nosil je modro beretko ♪
- bergamóten -tna -o prid. (ọ̑) kozm., v zvezi bergamotno olje dišeče olje iz južnega sadeža, sorodnega limoni: dišave iz bergamotnega olja ♪
- bergamótka -e ž (ọ̑) agr. zelo aromatična hruška okroglaste oblike in zelenkasto rjave barve: švicarska bergamotka ♪
- bérgla -e ž (ẹ̑) nav. mn. oporna priprava za pomoč invalidom pri hoji: oprt na berglo; hoditi ob berglah, z berglami; pog. hoditi po berglah; pren. avtor si pomaga z moralnimi berglami ♪
- bêrgmanov -a -o prid. (ȇ) elektr., v zvezi bergmanova cev bergmanska cev ♪
- beríl -a m (ȋ) min. heksagonalni berilijev in aluminijev silikat: akvamarin in smaragd sta različka berila ♪
- berílce -a s (ȋ) manjšalnica od berilo: pripovedovati vsebino berilca ♪
- berílen -lna -o (ȋ) pridevnik od berilo: berilni sestavek ♪
42.164 42.189 42.214 42.239 42.264 42.289 42.314 42.339 42.364 42.389