Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (41.789-41.813) 
- báker -kra m (á) težka kovina rdeče barve, ki dobro prevaja toploto in elektriko: čisti baker; rafinerija bakra; zlitine bakra in drugih kovin; kotel iz bakra ♦ teh. elektrolitski baker; um. tolčeni baker izdelek iz bakrene pločevine, v katero so vtolčene reliefne podobe // pog., ekspr. bakren denar: v mošnji je bilo še nekaj bakra ♪
- bakhánt tudi bakánt -a m (ā á) pri starih Grkih udeleženec sprevoda na čast boga Bakha: sprevod bakhantov ♪
- bakhántičen tudi bakántičen -čna -o prid. (á) redko bakhantski: bakhantična noč ♪
- bakhántinja tudi bakántinja -e ž (ā) pri starih Grkih bakhantka: ples bakhantinj // knjiž. strastna, razuzdana ženska ♪
- bakhántka tudi bakántka -e ž (ā) pri starih Grkih udeleženka sprevoda na čast boga Bakha: bakhantke z venci; ples bakhantov in bakhantk ♪
- bákhičen -čna -o prid. (á) knjiž., redko divji, razbrzdan: bakhičen ples ♪
- bákla -e ž (ȃ) svetilo iz lesa ali iz vnetljive snovi na držalu: prižgati, utrniti baklo; goreča, smolnata bakla; gori kakor bakla močno; pren. bakla napredka ◊ astr. sončne bakle svetle tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi povečanega sevanja ♪
- bakláč -a m (á) zastar. baklonosec: sprevod baklačev ♪
- bakláda -e ž (ȃ) sprevod z baklami: za praznik so priredili baklado ♪
- bakláti -ám nedov. (á ȃ) goreti z močnim, zaganjajočim se plamenom: grmada pošastno bakla ♪
- bakláva -e ž (ȃ) orientalsko orehovo pecivo, polito z medom ali s sladkorjem ♪
- bakologíja -e ž (ȋ) nauk o sviloprejkah ♪
- bakrárna -e ž (ȃ) obrat za pridobivanje ali predelovanje bakra: zmogljivost bakrarne // delavnica za bakrenje ♪
- bakrén -a -o prid. (ẹ̄) 1. ki je iz bakra: bakren novec; bakrena cev, pločevina, posoda, žica 2. po barvi podoben bakru: pijanček z bakrenim nosom; bakreni lasje ◊ arheol. bakrena doba prazgodovinska doba, ki je sledila mlajši kameni dobi bakréno prisl.: sonce bakreno osvetljuje okno; bakreno rdeč obraz; bakreno rjave roke ♪
- bakrénec -nca m (ẹ̄) 1. metal. spojina bakrovega in železovega sulfida kot vmesni proizvod pri pridobivanju bakra: prepihavati bakrenec ♦ min. rdeči bakrenec rudnina kubični bakrov oksid; kuprit 2. star. bakren kovanec: bakrenci in zlatniki ♪
- bakrenéti -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. postajati bakrene barve: drevje bakreni ♪
- bakrênje -a s (é) glagolnik od bakriti: delavnica za bakrenje ♪
- bakrenobárven -vna -o prid. (ȃ) ki je bakrene barve: jesenski bakrenobarvni gozd ♪
- bakrenopólt -a -o [u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je bakrene polti: bakrenopolta ženska ♪
- bakríti -ím nedov., bakrèn (ȋ í) metal. prekrivati kovino s tanko plastjo bakra ♪
- bakro... ali bákro... prvi del zloženk (ā) nanašajoč se na baker: bakrorez, bakrorezen; bakrotisk, bakrotiskar ♪
- bakroréz -a m (ẹ̑ ẹ̄) um. grafična tehnika, pri kateri graviranje v bakreno ploščo omogoča ostro črtno risbo: uspehi bakroreza in monotipije // odtis v tej tehniki: razstava starih bakrorezov ♪
- bakrorézec -zca m (ẹ̑) kdor dela bakroreze: sposoben, znamenit bakrorezec ♪
- bakroréznica -e ž (ẹ̑) delavnica, v kateri se delajo bakrorezi: lepo urejena bakroreznica ♪
- bákrov -a -o prid. (á) nanašajoč se na baker: bakrova ruda; bakrove spojine ♦ min. bakrov kršec rudnina železov in bakrov sulfid; halkopirit; tekst. bakrova umetna svila ♪
41.664 41.689 41.714 41.739 41.764 41.789 41.814 41.839 41.864 41.889