Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (41.564-41.588)



  1.      avreóla  in avréola -e ž (ọ̑; ẹ̑) svetleči se kolobar okrog glave upodobljenih svetnikov, svetniški sij: avreola mu obdaja glavo; bleščeča, zlata avreola; svetli lasje ji obkrožajo lice kot avreola; pren., knjiž. drži se ga avreola vojnega heroja; nadel si je mučeniško avreolo; nezaslužena avreola; romantična avreola pisateljevih junakov
  2.      avreomicín  -a m () farm. antibiotik proti infekcijskim boleznim in mrzlicam
  3.      avríkelj  -klja m (í) bot. prijetno dišeča, trobentici podobna gorska rastlina z rumenimi cveti, Primula auricula
  4.      avripigmènt  -ênta m ( é) min. rudnina rumeni arzenov sulfid
  5.      avt  in out -a [át] m () šport. prostor za mejno črto igrišča: žoga je padla v avt; metanje iz avta / žarg. sodnik je zapiskal avt s piskom naznanil, da je žoga padla v ta prostor
  6.      avtárkičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na avtarkijo: avtarkična država; avtarkično ozemlje / avtarkični razvoj dežele; avtarkično gospodarstvo / očitajo jim avtarkične težnje
  7.      avtarkíja  -e ž () ekon. narodno, državno gospodarstvo, ki hoče zadovoljiti svoje potrebe sámo, neodvisno od uvoza: uvajati avtarkijo; gospodarska avtarkija; obsojati politiko avtarkije; pren. duhovna, kulturna avtarkija
  8.      avtarkízem  -zma m () ekon. težnja, naj narodno, državno gospodarstvo zadovolji svoje potrebe sámo, neodvisno od uvoza: ekstremni avtarkizem
  9.      ávten  -tna -o prid. () redko avtomobilski: avtna cesta; avtno olje
  10.      avténtičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. ki izvira od avtorja; pristen, izviren: avtentičen podpis, rokopis, spis; izvod ni avtentičen, ker je ponekod popravljen; avtentično besedilo / film bodo snemali na avtentičnem terenu // ki mu je verjeti, verodostojen: avtentični dokaz; avtentično poročilo o nesreči 2. ki se ujema z originalom; natančen, točen: avtentičen prepis pogodbe; avtentičen prevod ◊ jur. avtentična listina; avtentična razlaga zakona razlaga, ki jo da zakonodajalec ali organ, ki je za to pooblaščen; muz. avtentična kadenca zveza dominantnega akorda s toničnim
  11.      avtízem  -zma m () psiht. bolezenska zaprtost vase, navadno pri shizofreniji
  12.      ávto  -a m () avtomobil: voziti avto; sesti v avto; otrok je pritekel pred avto; gasilski, škropilni avto; poklicali so rešilni avto; osebni, tovorni, vojaški avto ♦ rad. reportažni avto z aparaturo za radijsko ali televizijsko snemanje // osebni avtomobil: spet ima nov avto; karamboliran avto prodam
  13.      avto... 1 ali ávto... prvi del zloženk () nanašajoč se na avtomobil ali avtomobilizem a) s tujko v drugem delu: avtodrezina, avtofurgon, avtomontaža, avtostopar, avtostrada b) z domačo besedo v drugem delu: avtocesta in avto cesta, avtoprevoznik in avto prevoznik
  14.      avto... 2 ali ávto... prvi del zloženk () nanašajoč se na sam, lasten, sam od sebe: avtodidakt, avtodidaktičen; avtobiografija, avtobiografski, avtokritika; avtomat, avtomatizacija
  15.      ávtobiográf  -a m (-) kdor (na)piše avtobiografijo
  16.      ávtobiográfičen  -čna -o prid. (-á) avtobiografski: avtobiografično delo
  17.      ávtobiografíja  -e ž (-) popis lastnega življenja, lastni življenjepis: napisal je avtobiografijo; zanimiva avtobiografija; odlomek iz avtobiografije
  18.      avtocamping  in ávtokámping -a [prva oblika ávtokêm- tudi ávtokám-] m (-; -) kamp, prostor za turiste z avtomobili; avtokamp: restavracijo bodo postavili v bližini avtocampinga
  19.      ávtocenzúra  -e ž (-) knjiž. kontrola samega sebe pri pisanju javnosti namenjenih del, samocenzura
  20.      avtodafé  -ja m (ẹ̑) v času inkvizicije javno sežiganje krivovercev in krivoverskih knjig: trepetati pred avtodafejem; avtodafe na mestnem trgu; pren. knjiga je doživela avtodafe
  21.      ávtodidákt  -a m (-) knjiž. kdor si pridobi (strokovno) znanje brez šol; samouk: skladateljski avtodidakt; avtodidakt v slikarstvu
  22.      ávtodidáktičen  -čna -o prid. (-á) nanašajoč se na avtodidakte: avtodidaktično znanje / avtodidaktična metoda
  23.      ávtodóm  in ávto dóm -a m (-ọ̑) tur. avtomobil, namenjen tudi bivanju: odpeljati se na počitnice z avtodomom
  24.      avtodróm  -a m (ọ̑) posebej urejen prostor za poskusne motorne vožnje ali dirke: zgradili bodo nov, sodoben avtodrom
  25.      ávtoeléktričar  -ja m (-ẹ̑) kdor se poklicno ukvarja z električnimi napravami v avtomobilih: visoko kvalificiran avtoelektričar

   41.439 41.464 41.489 41.514 41.539 41.564 41.589 41.614 41.639 41.664  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA