Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (41.564-41.588) 
- avreóla in avréola -e ž (ọ̑; ẹ̑) svetleči se kolobar okrog glave upodobljenih svetnikov, svetniški sij: avreola mu obdaja glavo; bleščeča, zlata avreola; svetli lasje ji obkrožajo lice kot avreola; pren., knjiž. drži se ga avreola vojnega heroja; nadel si je mučeniško avreolo; nezaslužena avreola; romantična avreola pisateljevih junakov ♪
- avreomicín -a m (ȋ) farm. antibiotik proti infekcijskim boleznim in mrzlicam ♪
- avríkelj -klja m (í) bot. prijetno dišeča, trobentici podobna gorska rastlina z rumenimi cveti, Primula auricula ♪
- avripigmènt -ênta m (ȅ é) min. rudnina rumeni arzenov sulfid ♪
- avt in out -a [áu̯t] m (ȃ) šport. prostor za mejno črto igrišča: žoga je padla v avt; metanje iz avta / žarg. sodnik je zapiskal avt s piskom naznanil, da je žoga padla v ta prostor ♪
- avtárkičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na avtarkijo: avtarkična država; avtarkično ozemlje / avtarkični razvoj dežele; avtarkično gospodarstvo / očitajo jim avtarkične težnje ♪
- avtarkíja -e ž (ȋ) ekon. narodno, državno gospodarstvo, ki hoče zadovoljiti svoje potrebe sámo, neodvisno od uvoza: uvajati avtarkijo; gospodarska avtarkija; obsojati politiko avtarkije; pren. duhovna, kulturna avtarkija ♪
- avtarkízem -zma m (ȋ) ekon. težnja, naj narodno, državno gospodarstvo zadovolji svoje potrebe sámo, neodvisno od uvoza: ekstremni avtarkizem ♪
- ávten -tna -o prid. (ȃ) redko avtomobilski: avtna cesta; avtno olje ♪
- avténtičen -čna -o prid. (ẹ́) 1. ki izvira od avtorja; pristen, izviren: avtentičen podpis, rokopis, spis; izvod ni avtentičen, ker je ponekod popravljen; avtentično besedilo / film bodo snemali na avtentičnem terenu // ki mu je verjeti, verodostojen: avtentični dokaz; avtentično poročilo o nesreči 2. ki se ujema z originalom; natančen, točen: avtentičen prepis pogodbe; avtentičen prevod ◊ jur. avtentična listina; avtentična razlaga zakona razlaga, ki jo da zakonodajalec ali organ, ki je za to pooblaščen; muz. avtentična kadenca zveza dominantnega akorda s toničnim ♪
- avtízem -zma m (ȋ) psiht. bolezenska zaprtost vase, navadno pri shizofreniji ♪
- ávto -a m (ȃ) avtomobil: voziti avto; sesti v avto; otrok je pritekel pred avto; gasilski, škropilni avto; poklicali so rešilni avto; osebni, tovorni, vojaški avto ♦ rad. reportažni avto z aparaturo za radijsko ali televizijsko snemanje // osebni avtomobil: spet ima nov avto; karamboliran avto prodam ♪
- avto... 1 ali ávto... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na avtomobil ali avtomobilizem a) s tujko v drugem delu: avtodrezina, avtofurgon, avtomontaža, avtostopar, avtostrada b) z domačo besedo v drugem delu: avtocesta in avto cesta, avtoprevoznik in avto prevoznik ♪
- avto... 2 ali ávto... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na sam, lasten, sam od sebe: avtodidakt, avtodidaktičen; avtobiografija, avtobiografski, avtokritika; avtomat, avtomatizacija ♪
- ávtobiográf -a m (ȃ-ȃ) kdor (na)piše avtobiografijo ♪
- ávtobiográfičen -čna -o prid. (ȃ-á) avtobiografski: avtobiografično delo ♪
- ávtobiografíja -e ž (ȃ-ȋ) popis lastnega življenja, lastni življenjepis: napisal je avtobiografijo; zanimiva avtobiografija; odlomek iz avtobiografije ♪
- avtocamping in ávtokámping -a [prva oblika ávtokêm- tudi ávtokám-] m (ȃ-ȇ; ȃ-ȃ) kamp, prostor za turiste z avtomobili; avtokamp: restavracijo bodo postavili v bližini avtocampinga ♪
- ávtocenzúra -e ž (ȃ-ȗ) knjiž. kontrola samega sebe pri pisanju javnosti namenjenih del, samocenzura ♪
- avtodafé -ja m (ẹ̑) v času inkvizicije javno sežiganje krivovercev in krivoverskih knjig: trepetati pred avtodafejem; avtodafe na mestnem trgu; pren. knjiga je doživela avtodafe ♪
- ávtodidákt -a m (ȃ-ȃ) knjiž. kdor si pridobi (strokovno) znanje brez šol; samouk: skladateljski avtodidakt; avtodidakt v slikarstvu ♪
- ávtodidáktičen -čna -o prid. (ȃ-á) nanašajoč se na avtodidakte: avtodidaktično znanje / avtodidaktična metoda ♪
- ávtodóm in ávto dóm -a m (ȃ-ọ̑) tur. avtomobil, namenjen tudi bivanju: odpeljati se na počitnice z avtodomom ♪
- avtodróm -a m (ọ̑) posebej urejen prostor za poskusne motorne vožnje ali dirke: zgradili bodo nov, sodoben avtodrom ♪
- ávtoeléktričar -ja m (ȃ-ẹ̑) kdor se poklicno ukvarja z električnimi napravami v avtomobilih: visoko kvalificiran avtoelektričar ♪
41.439 41.464 41.489 41.514 41.539 41.564 41.589 41.614 41.639 41.664