Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (41.239-41.263)



  1.      apercépcija  -e ž (ẹ́) filoz. zavestno dojemanje, spoznavanje: sposobnost za apercepcijo
  2.      aperceptíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na apercepcijo: aperceptivno spoznanje
  3.      apercipírati  -am nedov. in dov. () filoz. zavestno dojemati, spoznavati: apercipirati svoje ravnanje
  4.      aperçu  -ja [apersí] m () knjiž. duhovita domislica ali pripomba: pomemben aperçu // kratek pregled: dal nam je samo aperçu problema
  5.      àperiódičen  -čna -o prid. (-ọ́) ki se ne ponavlja redno: aperiodičen pojav; aperiodične spremembe ♦ elektr. aperiodični tokokrog tokokrog, v katerem se ne morejo vzbuditi prosta nihanja; muz. aperiodična gradnja skladbe gradnja, ki ne temelji na gradnji s periodami
  6.      aperitív  -a m () pijača, ki se pije pred jedjo za boljši tek, navadno alkoholna: pelinkovec je odličen aperitiv; mimogrede je stopil v bife na aperitiv / popil je kar dva aperitiva; neskl. pril.: gost. hotel ima aperitiv bar in lastno kopališče
  7.      apertúra  -e ž () fiz. velikost, premer odprtine pri optični napravi: apertura objektiva
  8.      apetít  -a m () 1. želja, potreba po jedi; tek: dobiti, izgubiti, pokvariti si apetit; ima velik apetit; biti brez apetita; jesti z apetitom 2. ekspr. močna želja, pohlep po čem: apetit neokolonialistov
  9.      apetíten  -tna -o prid. () redko ki zbuja apetit, tek: apetitna jed // zastar. privlačen, mikaven: apetitna ženska
  10.      apezéjevec  -vca m (ẹ̑) pog., do 1941 član Akademskega pevskega zbora: zadnji koncert apezejevcev v decembru 1941 // po drugi svetovni vojni član Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič: apezejevci so peli partizanske in narodne pesmi
  11.      apikálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na apeks: apikalni katar ♦ lingv. apikalni glas glas, tvorjen s konico jezika
  12.      aplanát  -a m () fiz. lečje, ki da sliko predmeta brez sferne aberacije
  13.      aplavdírati  -am nedov. () z udarjanjem dlani ob dlan izražati navdušenje, odobravanje; ploskati: občinstvo je navdušeno aplavdiralo / aplavdirati govorniku, igralcem
  14.      aplávz  -a m () z udarjanjem dlani ob dlan izraženo navdušenje, odobravanje: ansambel je bil deležen velikega aplavza; govornika nagraditi z aplavzom s ploskanjem; goste so pozdravili z dolgim aplavzom; doživel je aplavz pri odprtem odru; publ. največ aplavza je požel nosilec zlate kolajne
  15.      aplicíranje  -a s () glagolnik od aplicirati: apliciranje ekonomske znanosti na konkretne gospodarske naloge
  16.      aplicírati  -am dov. in nedov. () 1. prenesti na kaj, prilagoditi kaj čemu: avtor aplicira svoje teorije na politiko; marsikako predavateljevo misel lahko aplicirate nase; aplicirati pravilo na konkreten primer; tuje izkušnje so aplicirali na domače razmere 2. uporabiti, uveljaviti: rešitev hočejo aplicirati kot splošno načelo; aplicirati znanje v praksi 3. obl. našiti, nalepiti okrasek, zlasti na tkanino ali na usnje: aplicirati čipke na obleko aplicíran -a -o: pouk je apliciran na krajevne potrebe; aplicirane vede aplikativne
  17.      aplíka  -e ž () redko našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju; aplikacija
  18.      aplikácija  -e ž (á) 1. knjiž. prenašanje na kaj, prilagoditev čemu: v dramskem ustvarjanju se je uveljavila aplikacija antičnih motivov na sodobne probleme; izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere; to je slaba aplikacija splošnega zakona na to omejeno področje 2. knjiž. uporaba, uveljavitev: poverili so mu praktično aplikacijo izdanih ukrepov; aplikacija znanstvenih izsledkov, sodobnih agrotehničnih metod v poljedelstvu 3. našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju: našiti aplikacije; obleka z aplikacijami; aplikacija iz usnja ♦ šol. začasno nalepljen, pritrjen znak, navadno na zemljevidu ali na flanelografu
  19.      aplikatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na aplikacijo, uporaben: aplikativne vede, znanosti; aplikativna raziskovalna dela
  20.      aplómb  -a m (ọ̑) knjiž. gotovost v vedenju, samozavest: govoriti z aplombom ♦ kor. obvladanje ravnotežja pri plesu
  21.      apnánje  -a s () apnjenje, kalcifikacija: apnanje kislih tal
  22.      ápnar  tudi apnár -ja m (; á) kdor žge ali prodaja apno: kot apnarja so ga poznali daleč naokrog
  23.      apnáriti  -im nedov.) ukvarjati se z žganjem ali prodajanjem apna: dolga leta je apnaril
  24.      apnén  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na apno: apneni belež; apnena malta; apnene snovi / apnena zemlja zemlja, ki vsebuje apnenec / apnena jama ◊ agr. apneni dušik umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in apno; grad. apneno mleko (gostejši) apneni belež; petr. apneni maček lehnjak apnéno prisl.: zrl je v njen apneno beli obraz
  25.      apnénčev  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na apnenec: apnenčev prah; trdi apnenčevi sloji / apnenčeva siga

   41.114 41.139 41.164 41.189 41.214 41.239 41.264 41.289 41.314 41.339  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA