Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (41.164-41.188)



  1.      ántimatêrija  -e ž (-é) fiz. iz antidelcev sestavljena materija: ugibanja o obstoju antimaterije v vesolju; ob združitvi materije in antimaterije bi nastala močna eksplozija
  2.      ántimetafízičen  -čna -o prid. (-í) ki je proti metafiziki: antimetafizična filozofija; antimetafizično pojmovanje sveta
  3.      antimón  -a m (ọ̑) kem. svetla, krhka kovina bele barve, element Sb: ruda, ki vsebuje antimon; zlitina kositra in antimona / rudnik antimona
  4.      antimonít  -a m () min. rudnina antimonov sulfid
  5.      antimónov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antimon: antimonove spojine ♦ min. antimonov sijajnik rudnina antimonov sulfid
  6.      antinómičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na antinomijo, protisloven: antinomična načela dobrega in zla / razkrivati človeka kot antinomično bitje
  7.      antinomíja  -e ž () knjiž. nasprotnost, protivnost med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama, protislovje: avtor si predstavlja svet v izrazitih kontrastih in antinomijah; človeške, razredne antinomije; nerazrešljive antinomije; antinomije v družbi ♦ filoz. protislovje logičnega zakona s samim seboj
  8.      ántiparalélen  -lna -o prid. (-ẹ̑) vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen, nasprotnosmeren: antiparalelna električna toka; antiparalelni premici
  9.      antipátičen  -čna -o prid. (á) ki vzbuja antipatijo, zoprn: ta človek mi je antipatičen; narisan je kot skrajno antipatična osebnost; njeno antipatično vedenje
  10.      antipatíja  -e ž () nenaklonjenost, odpor do kake osebe ali stvari: čutiti, imeti, kazati antipatijo do koga; ta lik je orisan z očitno antipatijo / zatajil je svoja osebna nagnjenja in antipatije; zdaj ne gre za simpatije ali antipatije
  11.      antipéndij  -a m (ẹ́) um. poslikana ali izrezljana plošča na sprednji strani oltarne mize; antependij: baročni antipendij // rel. prt na sprednji strani oltarne mize
  12.      antipirétik  -a m (ẹ́) farm. zdravilo proti vročini: zdravnik bo predpisal enega od antipiretikov
  13.      antipód  -a m (ọ̑) kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen, nasprotje: bil je pravi antipod očetu; njegov idejni, politični antipod; sta antipoda po čustvovanju in po umetniških težnjah / njegova zadnja pesniška zbirka je antipod prejšnji ♦ geogr. prebivalec kraja, ki leži na popolnoma nasprotnem delu zemeljske oble
  14.      antipóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antipode: antipodne osebnosti / priti do antipodnih zaključkov
  15.      ántipolítičen  -čna -o prid. (-í) ki je proti politiki: antipolitično razpoloženje v romanu ántipolítično prisl.: biti antipolitično usmerjen
  16.      antirábičen  -čna -o prid. (á) med. ki deluje proti steklini: antirabično cepivo / antirabična postaja
  17.      ántireligiózen  -zna -o prid. (-ọ̑) ki je proti religiji, protiverski: antireligiozni boj / antireligiozna vzgoja
  18.      ántiromán  -a m (-) lit. roman, ki je v nasprotju z ustaljenim oblikovnim in vsebinskim ustrojem romana: predstavnik francoskega antiromana
  19.      ántitalènt  -ênta m (- -é) pog. kdor nima nobene sposobnosti, nadarjenosti za določeno stvar: biti izrazit antitalent za matematiko
  20.      ántiteló  -ésa s (-ọ̑ -ẹ̑) med. beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena; protitelo: nastajanje antiteles
  21.      antitétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na antitezo: antitetična dvodelnost soneta; doseči napetost v pripovedovanju z antitetičnim postavljanjem misli
  22.      antitéza  -e ž (ẹ̑) knjiž. nasprotje, kontrast: Brechtovo gledališče je po svoji teoriji radikalna antiteza aristotelovskemu gledališču; idejna, zgodovinska antiteza; antiteza telesa in duha // diametralno nasprotna trditev: na ženino tezo je postavil svojo antitezo ◊ filoz. Heglova teza, antiteza in sinteza; lit. antiteza besedna figura, ki veže nasprotujoča si pojma v miselno celoto; slovanska antiteza antiteza, ki vsebuje vprašanje ter negativen in pozitiven odgovor
  23.      ántitrinitárec  -rca m (-) rel. pripadnik katerekoli verske sekte, ki je proti dogmi o sv. Trojici
  24.      antokián  tudi antocián -a m () biol. rdeče ali modro barvilo v celičnem soku rastlin
  25.      antologíja  -e ž () zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik: obsežna antologija; antologija slovenske lirike

   41.039 41.064 41.089 41.114 41.139 41.164 41.189 41.214 41.239 41.264  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA