Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (4.114-4.138)



  1.      sòčútenje  in sòčutênje -a s (-ú; -é) glagolnik od sočutiti: sočutenje zadovoljstva z drugimi vred
  2.      sòčutíti  in sòčútiti -im nedov. (- -ú) skupaj s kom čutiti: to se ne da pojasniti, da se le sočutiti / redko sočutiti s tujo bolečino sočustvovati
  3.      sočútje  -a s () čustvena prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga: sočutje ga obhaja; ekspr. sočutje se je zganilo v njem; vzbujati sočutje pri kom; iskreno sočutje; sočutje do ranjencev, z ranjenci / od sočutja je zajokala / čutiti, imeti sočutje
  4.      sočútnost  -i ž (ū) lastnost sočutnega človeka: sočutnost žensk / redko tolažiti z narejeno sočutnostjo sočutjem
  5.      sód 1 -a m, mn. stil. sodóvi (ọ̑) 1. velika valjasta, navadno trebušasta posoda z dnom na obeh koncih: sod drži tristo litrov; izdelovati, nabijati, pomivati, valiti sode; zabiti sod z veho; nalivati vino v sod; hrastov, kostanjev sod; pločevinast sod; razsušen sod; stolitrski sod; sod vina; doge soda; obroči za sode; ima trebuh kot sod zelo velik / bencinski, vinski sod; sod za odpadke // vsebina soda: gostje so popili več sodov 2. nekdaj prostorninska mera za tekočine, približno 113,2 l: dva soda in deset bokalov vina ● ekspr. kako more biti tak sod tako debel; nar. sod že poje je že skoraj prazen, zato zadoni, če se potrka po njem; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; ekspr. dokler bo sod moker dokler bo vino v njem; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano; sod smodnika ekspr. biti sod smodnika vir nevarnosti; ekspr. vreči iskro v sod smodnika v zelo napeti situaciji povzročiti spor, konflikt; ekspr. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju; imam glavo kot sod čutim pritisk, bolečino v glavi; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govoriagr. oviniti sod; zažveplati sod; usnj. lužilni sod valjasta posoda za luženje kož; strojilni sod valjasta posoda, v kateri se pri strojenju mešajo kože
  6.      sód 2 -a m (ọ̄) zastar. 1. sodišče: vložiti tožbo na sodu / priti pred sod / obsodil ga je nagli, preki sod naglo sodišče 2. sodba: izreči sod nad krivcem / slišali ste njegov sod o dogodku
  7.      sód  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) deljiv z dve: hiše na desni strani ceste imajo sode številke; lih in sod / soda mesta v vrsti vsako drugo mestomat. soda funkcija funkcija, ki ne spremeni vrednosti, če se spremeni predznak neodvisne spremenljivke; sodo število naravno število, deljivo z dve
  8.      sóda  -e ž (ọ̑) 1. kristalna ali prašnata snov, ki se uporablja za mehčanje vode, kot čistilno sredstvo: steklenice je pomival z vodo, ki ji je dodal sodo; pridobivati sodo iz kuhinjske soli / pralna soda // poljud., navadno v zvezi soda bikarbona jedilna soda, natrijev bikarbonat: vsul je sodo bikarbono v kozarec z vodo in izpil 2. šumeča pijača iz vode, pod pritiskom pomešane z ogljikovim dioksidom: piti gin, viski s sodo / zastar. soda voda ◊ gastr. jedilna soda bel prah, ki se uporablja zlasti za rahljanje medenega in krhkega testa; kem. soda natrijev karbonat; kalcinirana soda; kavstična soda natrijev hidroksid
  9.      sodár  -ja m (á) izdelovalec, popravljavec sodov: naročiti sod pri sodarju; sodarji in škafarji
  10.      sodáriti  -im nedov.) ukvarjati se z izdelovanjem, popravljanjem sodov: sodaril je več kot petdeset let
  11.      sodárna  -e ž () delavnica, obrat za izdelovanje, popravljanje sodov: delati v sodarni; v kleti urediti prostor za sodarno
  12.      sodárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sodarje ali sodarstvo: sodarski izdelki / sodarski mojster, pomočnik / sodarski les; sodarsko orodje ♦ agr. sodarska kljuka kovinska priprava za vstavljanje dna v sod; obrt. sodarski sveder sveder za vrtanje čepnih lukenj
  13.      sodárstvo  -a s () obrt za izdelovanje, popravljanje sodov: učiti se sodarstva; sodarstvo in lončarstvo
  14.      sódast  -a -o prid. (ọ̑) podoben sodu: sodasta posoda / ekspr. sodasta postava
  15.      sódav  -a -o prid. (ọ̑) ki vsebuje sodo: zliti v odtok vročo sodavo vodo / knjiž., redko postreči s torto in sodavo vodo sodavico, sodo
  16.      sódavica  -e ž (ọ̑) šumeča pijača iz vode, pod pritiskom pomešane z ogljikovim dioksidom: piti sodavico; naročiti malinovec s sodavico; steklenica za sodavico
  17.      sódavičar  -ja m (ọ̑) kdor se ukvarja z izdelovanjem, prodajo sodavice: sodavičarji in žganjarji
  18.      sôdba  -e ž (ó) 1. odločitev sodišča o obravnavani sporni, kazenski zadevi na koncu sodnega postopka: objaviti, razglasiti sodbo; pritožiti se zoper sodbo; s sodbo razveljaviti // besedilo s to odločitvijo: natipkati, podpisati sodbo / izročiti sodbo 2. star. sojenje, sodni proces: sodba še teče; voditi sodbo 3. rezultat umske dejavnosti, ki temelji na dojemanju, upoštevanju določenih dejstev in izraža odnos do česa: njegova sodba o dogodku, filmu je krivična, ostra, ugodna, utemeljena; sodba o kakovosti, resničnosti česa; sodba, da on marsikaj ve, se je izkazala za napačno / ne želim dajati političnih sodb o tem / izreči, napisati svojo sodbo o čem, kom / imeti o stvari svojo sodbo svoje mnenje, mišljenje // kar posreduje, izraža tak rezultat umske dejavnosti: brati, slišati različne sodbe o kom // miselno dejanje, na podlagi katerega tak rezultat nastane: varuj se prehitre sodbe; izpostavlja se sodbi ljudi, ki mislijo slabo o človeku; biti hiter, mil v sodbi / po moji sodbi je roman odličen 4. filoz. vsaka misel, ki je lahko ali resnična ali neresnična: ta stavek je jezikovna oblika sodbe; pojmi in sodbe // stavek, ki to misel izraža: ta sodba je neresnična, toda slovnično pravilna ● ekspr. malemu narodu je bila pisana sodba in glasila se je na smrt odločeno mu je bilo, da bo uničen, da bo izumrl; knjiž. ne lastim si sodbe o tem vprašanju zdi se mi, da ne morem, nimam pravice presojati to vprašanje; ekspr. s tem dejanjem si je sam izrekel, podpisal sodbo je sam odločil, povzročil, da ga bo doletelo kaj slabega, neprijetnega; ekspr. narod si bo pisal sodbo sam narod bo sam odločal o sebi, svoji usodi; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. poklicati koga pred sodbo pred sodišče; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; ekspr. prepričan sem, da bo sodba zgodovine pravičnejša da se bo v prihodnosti pravičneje sodilo o določeni osebi, dejstvufiloz. kategorična, konjunktivna, pogojna sodba; jur. izdati, izpodbijati, izreči sodbo; sodba se je izvršila takoj odločitev sodišča, zlasti kazen; obsodilna, oprostilna sodba; sodba je postala pravnomočna; sodba temeljnega, vrhovnega sodišča; rel. posebna sodba spoznanje in priznanje vrednosti in posledic lastnega življenja takoj po smrti; poslednja ali vesoljna sodba Kristusova sodba ob koncu sveta; zgod. črepinjska sodba glasovanje državljanov v stari Grčiji na lončenih črepinjah o izgonu državi nevarnega državnika; ostrakizem
  19.      sôdben  -a -o prid. () jur. nanašajoč se na sodbo: sodbeni razlogi / sodbeni izrek izrek sodbe
  20.      sódčast  -a -o prid. (ọ́) sodčkast: sodčasta posoda / sodčast trebuh
  21.      sódček  -čka m (ọ́) 1. manjšalnica od sod: sodčki so se hitro praznili; sodček piva, vina; sodček za vodo; sodček z žganjem; biti okrogel kot sodček debel / izpili so ves sodček ∙ ekspr. sodček ga ovira pri delu trebuh; ekspr. v nekaj letih je postala pravi sodček zelo debelaaer. letalska figura, pri kateri se letalo obrne za 360° okrog vzdolžne osi v vodoravnem letu 2. v nekaterih deželah prostorninska mera za surovo nafto, približno 160 l: v tej arabski državi načrpajo dnevno milijon sodčkov nafte
  22.      sódčkast  -a -o prid. (ọ́) podoben sodčku: sodčkasta posoda / ekspr. sodčkasta postava / sodčkasta oblika ♦ teh. sodčkasti ležaj ležaj, pri katerem imajo kotalke obliko sodčka
  23.      sódec 1 -dca m (ọ̑) star. sodček: kupiti sodec piva, vina; sodec z rumom; zelje v sodcih; valiti se kot sodec ◊ zool. morski polž s sodčku podobno hišico, Tonna galea
  24.      sódec 2 -dca m (ọ̄) zastar. sodnik: sodec ga je obsodil na teden dni zapora / mestni sodec / sodec o leposlovnih stvareh
  25.      sòdédič  -a m (-ẹ̑) kdor je skupaj s kom dedič česa: izplačati sodedičem njihove deleže

   3.989 4.014 4.039 4.064 4.089 4.114 4.139 4.164 4.189 4.214  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA