Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (40.739-40.763) 
- ákvapláning -a m (ȃ-ȃ) avt. drsenje avtomobila na mokri cesti zaradi sloja vode med cestiščem in gumami: zaradi dežja je nevarnost akvaplaninga ♪
- akvarél -a m (ẹ̑) um. slikarska tehnika, pri kateri se slika na papir s prosojnimi vodenimi barvami: slikal je v akvarelu // slika v tej tehniki: na steni visijo akvareli; razstava odličnih akvarelov; neskl. pril.: akvarel barvice vodene, vodne barvice ♪
- akvarélen -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na akvarel: akvarelni portret; akvarelna skica / akvarelna tehnika slikanja / akvarelne barve ♪
- akvárij -a m (á) steklena posoda z vodo za gojenje vodnih živali ali rastlin: hraniti ribice v akvariju; šolski akvarij // prostor, poslopje za tako gojenje: v mestu imajo znamenit akvarij z morskimi živalmi ♪
- akvaterárij -a m (á) zaprt prostor za gojenje kopenskih, vodnih živali in dvoživk: šolski akvaterarij ♪
- akvatínta -e ž (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje kovinske plošče omogoča odtenke od svetlega do temnega: jedkanica je kombinirana z akvatinto; barvna akvatinta // odtis v tej tehniki: razstavila je v glavnem akvatinte; zbirka akvatint ♪
- akvavít -a m (ȋ) redko žgana pijača: steklenica z akvavitom ♪
- akvedúkt -a m (ȗ) grad. akvadukt: iz megle so štrleli loki akvedukta ♪
- akvirírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. pridobivati, nabirati: akvirirati naročnike za časopis ♪
- akvizícija -e ž (í) knjiž. pridobivanje, nabiranje: akvizicija naročnikov, zavarovancev / redko ta igralec je izvrstna akvizicija našega gledališča pridobitev ♪
- akvizitêr -ja m (ȇ) kdor zbira naročnike, predplačnike: vsiljiv akviziter; akviziter za časopis, za knjižne zbirke ♪
- à la [ala] prisl., knjiž., redko po načinu, v slogu: burka à la Nestroy ♦ gastr. špageti à la milanaise pripravljeni na milanski način ♪
- àla medm. (ȁ) pog. 1. izraža ukaz, spodbudo; alo: ala, otroci, brž spat! ti pa domov, ala! 2. izraža presenečenje; na!: komaj si urediš, ala, pa ti odpove stanovanje ♪
- à la carte [alakárt] prisl. (ȃ) gost. po izbiri z jedilnika: obedovati à la carte ♪
- alárm -a m (á) 1. zvočni znak, ki opozarja na bližajočo se nevarnost, poplah: dati alarm proti požaru; gasilski, letalski alarm / sirene tulijo alarm; četni trobentač je zatrobil alarm ♦ strojn. zvočni ali optični znak, ki opozarja, da je stroj v nevarnosti // čas nevarnosti, zlasti ob letalskih napadih: alarm je trajal pol ure; med alarmom so bili v zaklonišču; sirene naznanjajo konec alarma 2. pog., ekspr. nemir, hrup: ves ta alarm je nepotreben; njihov prihod je vzdignil velik alarm ♪
- alarmánten -tna -o prid. (ȃ) ki zbuja zaskrbljenost, razburjenost, vznemirljiv: alarmantni glasovi; spet krožijo alarmantne vesti; alarmantno znamenje bolezni ♪
- alármen -mna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na alarm: alarmni znak, zvonec; alarmna naprava opozorilna, svarilna / poveljnik je ukazal alarmno stanje bombnikov ♪
- alarmírati -am dov. in nedov. (ȋ) nenadoma poklicati k pripravljenosti ali intervenciji; opozoriti, obvestiti: alarmirati gasilce, policijo; alarmirali so vse, ki so imeli vozila, da bi prevažali ranjence / čete niso pravočasno alarmirali // vznemiriti, razburiti: novica je alarmirala vse mesto alarmíran -a -o: vsa okolica je bila alarmirana ♪
- álba -e ž (ȃ) rel. dolgo belo liturgično oblačilo duhovnikov: obleči si albo ♪
- albín -a m (ȋ) biol. človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta, beličnik: albini so občutljivi za sončne žarke ♪
- albinízem -zma m (ȋ) biol. pomanjkanje pigmenta pri pripadnikih sicer obarvane vrste, beličnost: delni, popolni albinizem; albinizem živali ♪
- albínka -e ž (ȋ) ženska oblika od albin, beličnica ♪
- albíno -a m (ȋ) biol. albin: delati poskuse na albinih; neskl. pril.: albino postrv ♪
- albít -a m (ȋ) min. rudnina natrijev alumosilikat, natrijev glinenec ♪
- albižàn in albižán -ána m (ȁ á; ȃ) pripadnik južnofrancoske srednjeveške verske sekte: gibanje albižanov so v krvi zadušili ♪
40.614 40.639 40.664 40.689 40.714 40.739 40.764 40.789 40.814 40.839 
