Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (40.664-40.688)


  1.      akórd 2 -a m (ọ̑) plačevanje zaslužka glede na storjeno delo, po učinku: z akordom se je začel nov način nagrajevanja / delati, biti plačan na akord; možnost zaslužka v akordu ♪
  2.      akórden 1 -dna -o (ọ̑) pridevnik od akord1: akordna glasbila ♪
  3.      akórden 2 -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na akord2: akordna mezda; ugodne akordne postavke / akordno delo ♪
  4.      akórdeon  -a m (ọ̑) redko klavirska harmonika ♪
  5.      akórdičen  -čna -o prid. (ọ́) muz. nanašajoč se na istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov: akordična spremljava / akordična masivnost ♪
  6.      akórdika  -e ž (ọ́) muz. akordni ustroj skladbe: terčni sistem akordike // nauk o akordih ♪
  7.      akotúdi  vez. (ȗ) zastar. čeprav ♪
  8.      akóv  -a m (ọ̑) nar. prostorninska mera za vino, 56 l: Potem ga je vedel med sode. »Ti na tej strani so vsi polni. Trideset akovov ga še imam (M. Kranjec) ♪
  9.      akreditírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. pooblastiti koga, da zastopa interese svoje države v tuji državi: akreditirati poslanika 2. fin. izdati akreditiv: akreditirati dobavitelja pri banki akreditíran -a -o: bil je akreditiran za veleposlanika v Franciji; časnikarji, akreditirani pri Organizaciji združenih narodov ♪
  10.      akreditív  -a m (ȋ) 1. fin. pismena izjava banke, da bo izplačala znesek pod določenimi pogoji: izdati, odpreti akreditiv za milijon dinarjev / osebni akreditiv bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah; kreditno pismo; dokumentarni akreditiv akreditiv proti izročitvi dogovorjenih trgovskih listin 2. mn., polit. pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države; akreditivna pisma ♪
  11.      akreditíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na akreditiv: akreditivni ček; na podlagi akreditivnega pisma mu je banka izplačala denar ◊ polit. akreditivna pisma pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države ♪
  12.      akribíja  -e ž (ȋ) knjiž. natančnost in temeljitost, zlasti v znanstvenem delu: delo je pisano z veliko akribijo; pravila znanstvene akribije; akribija slovstvenega zgodovinarja ♪
  13.      akridín  -a m (ȋ) kem. aromatska spojina, ki je osnova za organska barvila in zdravila ♪
  14.      akrilán  tudi acrylán -a [-kri-] m (ȃ) tekst. poliakrilno vlakno ameriške proizvodnje ♪
  15.      akrilát  -a m (ȃ) kem. trda, prožna in prozorna umetna snov, ki navadno nadomešča steklo ♪
  16.      akriláten  -tna -o (ȃ) pridevnik od akrilat: akrilatna smola ♪
  17.      akrílen  -lna -o prid. (ȋ) kem. akrilaten: akrilne smole ♪
  18.      akrobácija  -e ž (á) težko izvedljiva, tvegana telesna vaja: delati, izvajati razne akrobacije; vratolomne akrobacije artistov; pren. miselne akrobacije ♦ aer. letalska akrobacija hoteno nenavadno gibanje letala med poletom ♪
  19.      akrobát  -a m (ȃ) kdor dela akrobacije: bil je žongler in akrobat; cirkuški, varietejski akrobat; akrobat na vrvi; zvira se ko kak akrobat ♪
  20.      akrobátika  -e ž (á) spretnost, znanje izvajanja akrobacij: vaditi se v atletiki in akrobatiki / na programu je bilo tudi nekaj akrobatike akrobatskih nastopov, akrobacij; pren. besedna akrobatika ♦ šport. talna telovadba v preskokih, prevalih, premetih ♪
  21.      akrobátka  -e ž (ȃ) ženska, ki dela akrobacije: cirkuška akrobatka ♪
  22.      àkromát  -a m (ȁ-ȃ) fiz. lečje, ki da sliko predmeta brez barvnih robov ♪
  23.      àkromátičen  -čna -o prid. (ȁ-á) fiz. ki da sliko predmeta brez barvnih robov: akromatični objektiv; akromatično lečje / akromatične barve ♪
  24.      àkromatízem  -zma m (ȁ-ȋ) fiz. lastnost lečja, da dá sliko predmeta brez barvnih robov ♪
  25.      akromegalíja  -e ž (ȋ) med. bolezensko povečanje delov telesa, zlasti rok, nog, brade, nosu ♪

   40.539 40.564 40.589 40.614 40.639 40.664 40.689 40.714 40.739 40.764  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA