Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (4.051-4.075)



  1.      socialíst  -a m () pristaš socializma: postati socialist // v nekaterih državah član socialistične stranke: zunanji minister je socialist; sodelovanje komunistov in socialistov / na volitvah so zmagali socialisti je zmagala socialistična strankapolit. krščanski socialist pristaš krščanskega socializma; soc. utopični socialist
  2.      socialístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na socialiste ali socializem: a) širiti socialistične ideje; socialistična načela / socialistični humanizem; socialistični družbeni odnosi; socialistična morala / socialistična revolucija / socialistični družbeni red / samoupravna socialistična družba; socialistične države / socialistični internacionalizem internacionalizem, ki si prizadeva za sodelovanje med socialističnimi državami v mednarodnih odnosih; socialistični patriotizem prizadevanje za družbeni in politični razvoj svojega naroda in priznavanje enakih pravic drugim narodom; red junaka socialističnega dela visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za izredne uspehe pri graditvi samoupravne socialistične družbe ter pri gospodarskem, znanstvenem in kulturnem razvoju države / Socialistična federativna republika Jugoslavija; Socialistična zveza delovnega ljudstva ♦ polit. socialistična demokracija demokracija, ki temelji na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev in samoupravljanju občanov; soc. socialistična lastnina v socialističnih državah družbena, državna lastnina; um. socialistični realizem v socialističnih državah umetnostna smer, za katero je značilno idealiziranje stvarnosti b) zahodnoevropske socialistične stranke / socialistična vlada socialístično prisl.: biti socialistično usmerjen
  3.      socialístka  -e ž () ženska oblika od socialist: po nazoru je socialistka / mednarodna konferenca socialistk
  4.      socializácija  -e ž (á) glagolnik od socializirati: socializacija otrok; potek socializacije / socializacija vasi / socializacija gospodarstva ♦ soc. primarna v družini, sekundarna v izobraževalnem procesu, terciarna socializacija v širšem družbenem okolju
  5.      socializacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na socializacijo: socializacijsko okolje / socializacijski proces
  6.      socialízem  -zma m () 1. gospodarsko-družbena ureditev, v kateri so proizvajalna sredstva v družbeni lasti: socializem nastaja, se razvija; jugoslovanski, sovjetski socializem; socializem in komunizem / samoupravni socializem; publ. države realnega socializma Sovjetska zveza in vzhodnoevropske socialistične države / živeti v socializmu 2. nazor, katerega cilj je uveljavitev ekonomskih, političnih in kulturnih pravic delavcev: pristaši socializma; razširjanje socializma ◊ polit. državni socializem socialistična družbena ureditev, v kateri država vodi in usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje; krščanski socializem nazor, ki utemeljuje socializem s krščansko etiko; utopični socializem predmarksistični nauki, teorije, ki ob prizadevanju za spremembo takratne družbene ureditve ne upoštevajo dejanskih zgodovinskih razmer; znanstveni socializem revolucionarna teorija, ki sta jo na podlagi znanstvene analize kapitalizma utemeljila Marx in Engels
  7.      socializíranje  -a s () glagolnik od socializirati: socializiranje otrok / socializiranje nagonov
  8.      socializírati  -am nedov. in dov. () 1. knjiž. delati, povzročati, da kdo sprejema, prevzema vrednote, pravila, kulturo socialne skupine, družbe, v kateri živi: v prvem obdobju socializira otroka zlasti družina; človek se socializira tudi z jezikom // oblikovati, usklajevati s socialnimi normami, običaji: socializirati spolni nagon, medčloveške odnose 2. publ. delati, da postaja kaj socialno urejeno, povezano, enotno: socializirati ljudstvo; država se industrializira in socializira / z ustanavljanjem kmetijskih zadrug socializirati vas 3. publ. delati, povzročati, da kaj organizirano prevzame družba, družbena ustanova: socializirati vzgojo otrok; mnoge funkcije družine so se že socializirale 4. knjiž. privatno, zlasti proizvajalna sredstva, spreminjati v družbeno; podružbljati: socializirati podjetja, zemljišča / socializirati kmetijstvo ● publ. socializirati umetnost dajati ji socialni, družbeni pomen, razsežnost socializíran -a -o: desetletni otroci so že precej socializirani; socializirana nagnjenja
  9.      sociálno...  prvi del zloženk () nanašajoč se na socialen: socialnoekonomski, socialnoskrbstven
  10.      sociálnodemokrátičen  -čna -o prid. (-á) nanašajoč se na socialno demokracijo: socialnodemokratični nazori / socialnodemokratična stranka socialnodemokratska stranka
  11.      sociálnodemokrátski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na socialne demokrate ali socialno demokracijo: socialnodemokratska ideologija / socialnodemokratska stranka / socialnodemokratski minister / od 1896 do 1919 Jugoslovanska socialnodemokratska stranka
  12.      sociálnoekonómski  -a -o prid. (-ọ̑) družbenoekonomski: socialnoekonomske razmere / socialnoekonomski sistem
  13.      sociálnoétičen  -čna -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na etiko ali etos v povezavi s čim socialnim: socialnoetično vrednotenje / zanimati se za socialnoetična vprašanja
  14.      sociálnopolítičen  -čna -o prid. (-í) nanašajoč se na politiko v povezavi s čim socialnim: socialnopolitično gibanje / socialnopolitična zakonodaja
  15.      sociálnopsiholóški  -a -o prid. (-ọ̑) psihološki v povezavi s čim socialnim: socialnopsihološka oznaka glavne osebe romana / socialnopsihološke raziskave
  16.      sociálnorealístičen  -čna -o prid. (-í) nanašajoč se na socialni realizem: socialnorealistična proza
  17.      sociálnorevolucionáren  -rna -o prid. (-ā) revolucionaren v povezavi s čim socialnim: socialnorevolucionarno gibanje / socialnorevolucionaren nazor
  18.      sociálnoskŕbstven  -a -o prid. (-) nanašajoč se na socialno skrbstvo: socialnoskrbstveno delo / socialnoskrbstveni občinski organ
  19.      sociálnost  -i ž () 1. lastnost človeka, prilagojenega splošno veljavnim družbenim normam: socialnost se kaže v obzirnosti, pravičnosti; socialnost in asocialnost / socialnost odnosov / prisiliti koga k socialnosti k socialnemu ravnanju, vedenju 2. knjiž. kar je socialno: ideja se je premaknila z abstraktne ravni na področje konkretne socialnosti
  20.      sociálnovárstven  -a -o prid. (-) nanašajoč se na socialno varstvo: socialnovarstveni organ / socialnovarstvena zakonodaja
  21.      sociálnovzgójen  -jna -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na vzgojo v povezavi s čim socialnim: socialnovzgojne ustanove / socialnovzgojna stran literature
  22.      sociálnozdrávstven  -a -o prid. (-) nanašajoč se na zdravstvo v povezavi s čim socialnim: socialnozdravstveni problemi / socialnozdravstvena ustanova
  23.      sociálnozgodovínski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na zgodovino v povezavi s čim socialnim: socialnozgodovinski razvoj naroda / socialnozgodovinska povest
  24.      sociálpatriót  -a m (-ọ̑) med prvo svetovno vojno socialist, ki odobrava, podpira imperialistična vojaška prizadevanja svoje države: socialpatrioti so glasovali za vojne kredite
  25.      sócij  -a m (ọ́) zastar. socialni demokrat: postati socij

   3.926 3.951 3.976 4.001 4.026 4.051 4.076 4.101 4.126 4.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA