Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (39.814-39.838)



  1.      zlasáti  -ám dov.) prijeti za lase in stresti: fanta je ozmerjal in zlasal; pren., ekspr. veter se je zagnal v kostanj in ga zlasal zlasáti se ekspr. 1. stepsti se: fantje so se zlasali 2. spreti se, sporeči se: zaradi otrok se večkrat zlasata
  2.      zlásti  prisl. () 1. izraža, da je kaj na prvem mestu glede na druge nenavedene stvari: tehnične predmete so si ogledovali zlasti fantje; prstne odtise uporabljajo zlasti v kriminologiji; suša je izrazita zlasti tam, kjer je zemlja plitva / mišica postavi las pokonci zlasti ob neprijetnih dražljajih; piše se tudi z vejico: priporočajo sončenje, zlasti ob morju; sadja je bilo dovolj, zlasti zato, ker je drevje dobro obrodilo / v noge ga rado zebe, zlasti kadar ima mokre // izraža, da je kaj dodanega na prvem mestu glede na prej navedeno: razpravljali so o vprašanjih urbanizma, zlasti o cestah; primeri iz svetovne, zlasti francoske književnosti; otroka, zlasti še mladostnika, ni mogoče vzgajati brez poznavanja njegove duševnosti; samota ni zmeraj prijetna, zlasti takrat ne, ko je človek bolan 2. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: v razpravi so zlasti poudarjali pomanjkanje surovin; pri mleku je vprašanje embalaže zlasti pereče; za oprijemanje je zlasti pomemben gibljiv sklep / nasprotja so obstajala že od začetka, zlasti pa so se poglobila ob krizi
  3.      zlatárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na zlatarje ali zlatarstvo: zlatarski izdelki / zlatarska delavnica / zlatarski mojster ◊ obrt. zlatarska oslica kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; preizkusni kamen
  4.      zlatárstvo  -a s () zlatarska obrt: izučiti se zlatarstva; razvoj zlatarstva
  5.      zlátast  -a -o prid. (ā) po barvi podoben zlatu: zlatasti lasje / zlatasta svetloba zlátasto prisl.: zlatasto prosojna meglica
  6.      zlaténkast  -a -o prid. (ẹ̑) po barvi nekoliko podoben zlatu: zlatenkasti lasje / zlatenkast sijaj
  7.      zlatoklás  in zlatoklàs -ása -o prid. (; á) ekspr. ki ima zlato rumene klase: zlatoklasa pšenica
  8.      zlatokódrast  -a -o prid. (ọ́) ekspr. ki ima zlato rumene kodre: zlatokodrasto dekle
  9.      zlatolás  in zlatolàs -ása -o prid. (; á) ekspr. ki ima zlato rumene lase: zlatolasa deklica
  10.      zlatolásec  -sca m () ekspr. kdor ima zlato rumene lase: zlatolasec z otroškim obrazom
  11.      zlatoláska  -e ž () ekspr. ženska, ki ima zlato rumene lase: pisati pesmi o zlatolaskah ◊ bot. do en meter visoka šopasta trava z ozkimi klaski, ki so v spodnjem delu rumeno rdeče dlakavi, Chrysopogon gryllus
  12.      zlatomášnik  -a m () rel. duhovnik, ki je dosegel petdeset let mašništva: srečanje zlatomašnikov
  13.      zlatonôsen  -sna -o prid. (ó ō) petr. ki vsebuje zrna, drobce zlata: zlatonosni pesek; zlatonosna reka
  14.      zlatoslédec  -dca m (ẹ̑) knjiž. iskalec zlata: zlatosledci na Aljaski
  15.      zlatoúst  -a m () ekspr. kdor modro, pametno govori: ubogati nasvete zlatousta; iron. ne nasedaj takšnim zlatoustom
  16.      zlécati se  -am se nedov. (ẹ̄) star. 1. (po)legati z iztegnjenimi udi: utrujeno so se zlecali po ležiščih; kljub slabemu vremenu so se zlecali po plaži ∙ star. za cesto so se zlecale zelene jase so bile, se razprostirale 2. pretegovati se, iztegovati se: otroci so počasi vstajali in se zlecali
  17.      zlécniti se  -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) star. 1. zlekniti se: zlecniti se v naslanjač; zlecniti se vznak ∙ star. zagrgral je in se zlecnil na zemljo zgrudil 2. stresti se, zdrzniti se: zakričal je, da so se vsi zlecnili; od strahu se zlecniti
  18.      zléknjenost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost zleknjenega: zleknjenost hrbta / vstati iz zleknjenosti
  19.      zlépšati  -am dov. (ẹ̑) narediti kaj (bolj) lepo: zlepšati hišo, sobo; zlepšati svoj videz zlépšati se postati lepši: dekle je zraslo in se zlepšalo
  20.      zlesenéti  -ím dov. (ẹ́ í) oleseneti: steblo zleseni / zlesenel je kot kip
  21.      zlésti  zlézem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z lezenjem priti: kača je zlezla na skalo / ščurek zleze pod smeti, v kot 2. priti kam, odkod, pomagajoč si z rokami in nogami: zlesti iz jame, izpod postelje; zlesti na peč, voz; zlesti pod mizo; zlesti skozi okno v hišo; previdno je zlezel v vodo / zlesti čez ograjo, na drevo splezati // ekspr. počasi, navadno tudi s težavo iti, priti: zlesti izza mize; zlesti za omaro 3. počasi premikajoč se priti s prvotnega, navadnega mesta: naramnica mu je zlezla z rame; očala so mu zlezla na nos; ruta ji je zlezla za vrat 4. ekspr. izleči se: iz bube zleze metulj; iz jajca je zlezla račka ● ekspr. fant jim je zlezel v srce vzljubili so ga; ekspr. hiša je zlezla na kup se je podrla, razpadla; ekspr. hvala mu je zlezla v glavo postal je domišljav, prevzeten; šalj. pijača mu je zlezla v glavo, v lase opil se je; šalj. pijača mu je zlezla v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. strah mu je zlezel v kosti zbal se je; žarg. učenec je komaj zlezel s težavo izdelal v šoli; pog. veke so mu zlezle skupaj zadremal je; ekspr. zdaj je tudi on zlezel iz plenic, povojev postal odrasel, samostojen; ekspr. navadno zleze iz postelje ob devetih vstane; ekspr. zlesti iz težav rešiti se iz neugodnega položaja; ekspr. zlesti na zeleno vejo gmotno si opomoči; ekspr. ta pisatelj zna zlesti pod kožo zna spoznati, predstaviti bistvo človeške narave; ekspr. zgodaj je zlezel pod odejo šel spat; ekspr. zlesti v dolgove zadolžiti se; ekspr. zlesti v dve gubé dobiti sključeno držo; ekspr. zlesti v hlače, v škornje obleči se, obuti se; evfem. zlezla je z njim v posteljo spolno je občevala z njim; pog. kar zlezla je skupaj omedlela; ekspr. v družbi, službi je visoko zlezel dosegel visok družbeni, službeni položaj; prim. izlesti
  22.      zléščiti  -im dov. (ẹ̄) knjiž., redko zloščiti, osvetliti: zleščiti čevlje, parket zléščen -a -o: zleščena tla
  23.      zletíšče  -a s (í) nekdaj prostor za slavnostne prireditve, na katerih množično nastopajo člani telovadnih društev: nastop naraščajnikov na zletišču
  24.      zleviti se  gl. izleviti se
  25.      zlíkanost  tudi izlíkanost -i ž () lastnost, značilnost zlikanega: zlikanost obleke / knjiž. družabna zlikanost / star. zlikanost parketa zloščenost

   39.689 39.714 39.739 39.764 39.789 39.814 39.839 39.864 39.889 39.914  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA