Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (39.689-39.713)



  1.      zemljepísec  -sca m () strokovnjak za zemljepis: bil je upoštevan zgodovinar in zemljepisec
  2.      zemljepísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na zemljepis: zemljepisni podatki / zemljepisne razmere; zemljepisna razprostranjenost gozdov / zemljepisni priročnik / zemljepisna šolska ura ♦ geogr. zemljepisna dolžina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od začetnega poldnevnika, merjena na vzporedniku; zemljepisna širina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od ekvatorja, merjena na poldnevniku; lingv. zemljepisno ime lastno ime kraja ali kakega drugega dela zemeljskega površja; toponim zemljepísno prisl.: dolini zemljepisno nista povezani
  3.      zemljepísje  -a s () star. zemljepis, geografija: zgodovinopisje in zemljepisje
  4.      zemljeslóvec  -vca m (ọ̑) star. geolog: v raziskovalni odpravi je bil tudi zemljeslovec
  5.      zemljeslóvje  -a s (ọ̑) star. geologija: osnovni pojmi zemljeslovja
  6.      zemljíšče  -a s (í) omejen del zemeljske površine: zasaditi zemljišče s sadnim drevjem; trgovati z zemljišči; kamnito, ravno zemljišče; močvirna zemljišča; lega zemljišča glede na sonce / gozdno, travniško zemljišče; kmetijsko zemljišče // tak del glede na lastništvo: na svojem zemljišču si bo postavil hišo; vse zemljišče ima v odročnih krajih vso (obdelovalno) zemljo / državno, občinsko, privatno zemljišče / doto ima v zemljišču ♦ jur. gospodujoče zemljišče v korist katerega obstaja služnostna pravica na drugem zemljišču
  7.      zemljíščen  -čna -o prid. () star. zemljiški: zemljiščni davek
  8.      zemljíški  -a -o prid. () nanašajoč se na zemljišče: zemljiška razdelitev / primernost zemljiških in podnebnih razmer za sadjarstvo / zemljiški davek; zemljiški maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina; zemljiška lastnina / zemljiška posest; zemljiški kataster ◊ ekon. zemljiška renta presežni produkt, ki ga dobi zemljiški lastnik, ki da zemljo v zakup, v obliki dela, pridelkov ali denarja; jur. zemljiška knjiga knjiga s podatki o pravnih razmerjih zemljišča; zgod. zemljiški gospod do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastnik zemlje s podložniki; zemljiška odveza ukrep leta 1848, s katerim preneha podložništvo; zemljiško gospostvo osnovna fevdalna gospodarsko-organizacijska in pravna enota
  9.      zemljíškogospôski  -a -o prid. (-ó) nanašajoč se na zemljiške gospode ali zemljiško gospostvo: zemljiškogosposko gospodarstvo / kmetje so iskali zaslužek zunaj zemljiškogosposkih razmerij
  10.      zemljíškoknjížen  -žna -o prid. (-) nanašajoč se na zemljiško knjigo: zemljiškoknjižni podatki / zemljiškoknjižni izpisek; zemljiškoknjižni vložek enota zemljiške knjige, v kateri so vpisani bistveni podatki o zemljišču glede površine, kulture, lastnine in bremen lastnika; zemljiškoknjižna mapa katastrski načrt kot del zemljiške knjige; zemljiškoknjižno pravo pravo, ki ureja vsebino in vodenje zemljiških knjig
  11.      zemljíškolastnínski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na zemljiško lastnino: zemljiškolastninski odnosi / zemljiškolastninsko razslojevanje prebivalstva
  12.      zemljíškoposésten  -tna -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na zemljiške posestnike ali zemljiško posest: zemljiškoposestne pravice / zemljiškoposestne razmere
  13.      zémski 1 -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. zemeljski: zemski užitki / zemsko življenje
  14.      zémski 2 -a -o (ẹ̑) pridevnik od zemstvo: tajnik zemske uprave
  15.      zémskost  -i ž (ẹ̑) knjiž. zemeljskost: zemskost življenja
  16.      zémstvo  -a s (ẹ̑) v carski Rusiji organ krajevne samouprave: zemstva so imela pravico upravljati nižje šole
  17.      zgábiti se  -im se dov.) zastar., z dajalnikom zagabiti se, pristuditi se: jed se mu je zgabila
  18.      zgágast  -a -o prid. () ekspr. ki s svojimi zahtevami, vmešavanjem povzroča slabo voljo, neprijetnosti, težave: zgagast človek
  19.      zgájati se  -am se nedov. (ā) zastar. dogajati se: nesreče se pogosto zgajajo / povest se zgaja na kmetih
  20.      zgaránost  tudi izgaránost -i ž (á) stanje zgaranega človeka: kljub starosti in zgaranosti ni zaostajala za drugimi / zgaranost vprežne živali
  21.      zgásniti  -em dov.) knjiž. ugasniti: ogenj bo kmalu zgasnil / luč je zgasnila / na pomlad je zgasnil umrl
  22.      zglasíti se  -ím se, in zglasíti se in zglásiti se -im se dov., zglásil se ( í; á) 1. (uradno) priti na določeno mesto na zahtevo ali poziv: dobil je sporočilo, naj se zglasi na občini; zglasiti se pri direktorju, v tajništvu / zglasite se v kadrovskem oddelku osebno ali pismeno v desetih dneh / v treh dneh se mora zglasiti na delo 2. priti kam, navadno z določenim namenom: če boš kaj potreboval, se kar zglasi; mimogrede se je zglasil pri bratu; zglasite se lahko vsak dan popoldne // redko oglasiti se, javiti se: zglasil se jim je z razglednico 3. star. prijaviti se, priglasiti se: zglasiti se k izpitu / zglasiti se za besedo ● zastar. takoj mu je zglasil novico povedal, sporočil; zastar. zglasiti se s pesmijo zapeti
  23.      zglášati se  -am se nedov. (á) 1. (uradno) prihajati na določeno mesto na zahtevo ali poziv: zglašati se na občini ob določenem času 2. prihajati kam, navadno z določenim namenom: na samotnih kmetijah se niso radi zglašali // redko oglašati se, javljati se: le poredko se zglaša s kako razglednico
  24.      zgledávati se  -am se nedov. () star. zgledovati se: zgledavati se pri velikih pesnikih / gremo, da se ne bodo ljudje zgledavali zgražali, spotikali
  25.      zglédnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost zglednega: njegova delovna zglednost / zglednost vedenja

   39.564 39.589 39.614 39.639 39.664 39.689 39.714 39.739 39.764 39.789  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA