Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (39.564-39.588)



  1.      zbórnost 1 -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost zbornega1: papež je poudaril pomen zbornosti v Cerkvi / zbornost sodišča
  2.      zbórnost 2 -i ž (ọ̑) lingv. lastnost, značilnost zbornega2: zbornost in narečnost jezika
  3.      zborovalíšče  -a s (í) kraj, prostor za zborovanje: delavska zborovališča; slavnostno okrašeno zborovališče
  4.      zborovódstvo  -a s (ọ̑) dejavnost zborovodij: poleg ravnateljskega dela se ukvarja z zborovodstvom / študij zborovodstva
  5.      zbôrovski  tudi zbórovski -a -o prid. (ó; ọ̑) nanašajoč se na (pevski) zbor: rad posluša zborovsko petje / zborovska pesem, skladba; znan zborovski skladatelj; redko zborovski dirigent zborovodja / določiti zborovsko zasedbo / zborovska literatura tiskane skladbe za zbor
  6.      zbôrovstvo  tudi zbórovstvo -a s (ó; ọ̑) dejavnost zborovskih pevcev: amatersko zborovstvo; zgodovina slovenskega zborovstva
  7.      zbórski  -a -o prid. (ọ̑) zborovski: ubrano zborsko petje / zapeli so nekaj znanih zborskih pesmi
  8.      zbosíti  -ím tudi izbosíti -ím dov., zbósil tudi izbósil ( í) narediti, povzročiti, da je žival brez podkve, nepodkovana: zbositi konja, vola; konj se je zbosil, treba ga bo podkovati // ekspr. narediti, povzročiti, da je kdo bos, neobut: pomanjkanje je zbosilo vso družino / dolga pot ga je zbosila povzročila, da si je izrabil, uničil čevlje zbošèn tudi izbošèn -êna -o in zbosèn tudi izbosèn -êna -o: napol zbošen je prišel z izleta; zbošena kobila
  9.      zbôsti  zbôdem dov., zbôdel in zbódel zbôdla, stil. zbòl zbôla (ó) 1. zaradi ostrosti povzročiti komu pekočo bolečino: ježeve bodice so ga zbodle; nekaj ga je zbodlo v prst; zbosti se na kaktusu; njegove oči so ga zbodle kot dva trna začutil je njegov ostri pogled // brezoseb. začutiti ostro bolečino: zbodlo ga je pri srcu, v prsih, pod lopatico 2. s koničastim predmetom povzročiti komu bolečino: pazi, da me ne boš zbodel; zbosti z iglo, nožem / zbosti do krvi // s koničastim predmetom preizkusiti kaj: zdravnik ga je zbodel v prst, pa ni ničesar čutil 3. ekspr. povzročiti duševno bolečino, trpljenje: ta beseda ga je zbodla; kar se mu je pripetilo, ga je zbodlo; zbodlo ga je, ker ni bilo otrok domov / očitek ga je zbodel v srce / resnica je zbodla njeno nečimrnost // s premišljeno, posmehljivo besedo prizadeti, užaliti: zbodel me je, kadar me je mogel; zaradi pijače ga večkrat zbode ● ekspr. ta slika vsakogar zbode v oči vsakomur vzbudi pozornost; redko z ostrogo zbosti konja spodbosti; ekspr. kaj se bahaš s tem pihalnikom, ga je zbodel mu je zbadljivo rekel zbodèn -êna -o: zboden prst; zboden z iglo
  10.      zbránost  -i ž (á) stanje zbranega človeka: zbranost popušča, raste; za to delo je potrebna velika zbranost / duhovna, miselna zbranost
  11.      zbrátiti se  -im se dov.) skleniti bratsko, prijateljsko razmerje: zbratiti se s pijanci; zbratila sta se, ker imata enake interese zbrátiti knjiž. notranje, čustveno povezati: nesreča, skupna usoda jih je zbratila
  12.      zbrís  -a m () nar. vetru zelo izpostavljen kraj: pot pelje čez zbris; na zbrisu tako piha, da ni mogoče vzdržati
  13.      zbrísati  zbríšem dov., tudi zbrisála (í ) 1. narediti kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: zbrisati posodo, tablo; zbrisati z brisačo, gobo, vlažno krpo; temeljito zbrisati 2. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: pravi čas so jo zbrisali; zbrisati jo domov zbrísan -a -o 1. deležnik od zbrisati: zbrisana klop 2. star. prebrisan: fant je zbrisan; prim. izbrisati
  14.      zbrisavati  gl. izbrisavati
  15.      zbrisovati  gl. izbrisovati
  16.      zbŕkniti se  -em se dov.) knjiž., redko zmeniti se: drugi so se veselo zabavali, zanj pa se ni nihče zbrknil
  17.      zbŕskati  -am dov. ( ) razkopati s kremplji, s prsti: kure vse zbrskajo; zbrskati krtine // s kremplji, s prsti spraviti kaj kam: zbrskati listje na kup
  18.      zbrstéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. vzbrsteti: drevje je zbrstelo / zaradi toplega vremena popki zbrstijo se odprejo
  19.      zbrúsek  -ska m () metal., min. tanko zbrušena ploščica kamnine za opazovanje pod mikroskopom v presevni svetlobi: napraviti zbrusek; kovinski zbrusek; zbrusek ahata
  20.      zbrusiti  narediti ostro ipd. gl. izbrusiti ipd.
  21.      zdàjšnji  -a -e prid. () sedanji: zdajšnji čas, trenutek ni najbolj primeren; presoditi njegovo zdajšnje ravnanje / odgovorni so za zdajšnje razmere / na zdajšnjem delovnem mestu bo ostala še en mesec; sam.: zgodovine ne moremo pojmovati samo kot nekaj tukajšnjega in zdajšnjega
  22.      zdàjšnjost  -i ž () sedanjost: povezovati preteklost in prihodnost z zdajšnjostjo / v zdajšnjosti se ne znajde več
  23.      zdáljšati  -am dov. () narediti kaj (bolj) dolgo: zdaljšati krilo, obleko; sence so se zdaljšale / zdaljšati korak; dan se je zdaljšal zdáljšan -a -o: zdaljšane sence
  24.      zdaljševáti  -újem nedov.) delati kaj (bolj) dolgo: zdaljševati obleko; sence se zdaljšujejo / zdaljševati korake
  25.      zdaníti se  -ím se dov., zdánil se ( í) brezoseb. preiti iz noči v dan: vstal je, ko se je zdanilo; še preden se je zdanilo, so odšli na pot; poleti se zgodaj zdani ● ekspr. zdaj se mu je zdanilo, zakaj so ga povabili medse je dojel, spoznal; ekspr. polagoma se je zdanilo v njegovi glavi doumel, razumel je

   39.439 39.464 39.489 39.514 39.539 39.564 39.589 39.614 39.639 39.664  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA