Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (38.914-38.938) 
- zarésnost -i ž (ẹ̑) ekspr. 1. stvarnost, resničnost: pisatelj zna ohranjati ravnotežje med igro in zaresnostjo; ločiti sanje od zaresnosti 2. resnost: zaresnost besedila ♪
- zarévsati -am dov. (ẹ̑) zarevskati: pes je zarevsal / ostro je zarevsal na otroke ♪
- zarévskati -am tudi zarêvskati -am dov. (ẹ̑; ȇ) 1. oglasiti se s kratkimi, rezkimi glasovi: ko je stopil na dvorišče, je pes zarevskal / pes je zarevskal na prišleca / ekspr. v dolini je zarevskal mitraljez 2. slabš. zadirčno reči: požugal je s prstom in zarevskal / jezno je zarevskal nanj ♪
- zarévskniti -em tudi zarêvskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) revskniti: mati je nekaj zarevsknila / pojdi stran, je zarevsknila nanj ♪
- zarípiti se -im se dov. (í ȋ) redko zaripniti: od jeze se je zaripila v obraz zarípljen -a -o zaripel: od zadrege zaripljen fant ♪
- zaríplost -i ž (í) stanje zariplega: zariplost obraza / razburiti se do zariplosti ♪
- zarís -a m (ȋ) 1. glagolnik od zarisati: hiter zaris znamenja v pesek / zaris potovanja na zemljevid 2. kar je zarisano, narisano: opaziti na steni zarise iz dveh črt; globoki zarisi koles odtisi 3. kar se zariše: zaris senc na steni / temen zaris gore na obzorju 4. knjiž. zamisel, zasnova: podati zaris delovanja društva / ohranilo se je več zarisov njegove študije osnutkov 5. knjiž. opis, prikaz: pesmim je dodan kratek zaris pesnikovega življenja; zgodovinski zaris razvoja povojne lirike ♪
- zarísati -ríšem dov. (ȋ) 1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom narediti: s prstom je zarisal v sneg kvadrat; z žebljem je zarisal črto v pod / zarisati krog okrog imena narisati 2. s črto, črtami označiti: na zemljevidu so zarisali pot, ki jo morajo prehoditi; na letvi so zarisali, kje jo je treba odžagati / zarisati mejo med parcelami 3. ekspr. povzročiti, narediti, da kaj nastane na podlagi: letalo je zarisalo bele proge na nebo; mesečina je zarisala na gladino srebrne trakove / skrb mu je zarisala gube v čelo 4. knjiž. opisati, orisati: v predavanju je zarisal pesnikovo pojmovanje romantike; z nekaj besedami je zarisal njegov značaj 5. publ. določiti, izoblikovati: stranki so zarisali program; zarisati nove smernice razvoja zarísati se 1. zmotiti se pri risanju, zarisovanju: zarisati se pri kroju 2. ekspr. pokazati se v obrisih: v mraku se je zarisala
ženska postava; pod nami se je zarisala široka struga reke // pojaviti se na podlagi: na oknih so se zarisale ledene rože / na čelu se mu je zarisala guba // postati viden, pokazati se: na obrazu se mu je zarisala jeza; v očeh se ji je zarisal strah zarísan -a -o: trdno zarisan program; ostro zarisane gore na obzorju ♪
- zarisávati -am nedov. (ȃ) zarisovati: zarisavati kroge po pesku / zarisavati meje, pot / v daljavi se zarisavajo gore ♪
- zarísba -e ž (ȋ) fot. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov: odpraviti zarisbo s kombinacijo več leč ♪
- zarísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zaris: zarisna črta / zarisno orodje zarisovalno ♪
- zarisoválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se zarisuje: zarisovalno orodje ♦ obrt., tisk. zarisovalna igla orodje v obliki paličice z zelo trdo konico za delanje raz v kovino ♪
- zarisovánje -a s (ȃ) glagolnik od zarisovati: zarisovanje likov / zarisovanje kroja na blago ♪
- zarisováti -újem nedov. (á ȗ) 1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom delati: s palico je zarisoval različne like v pesek / zarisovati kroj na blago risati 2. s črto, črtami označevati: na zemljevidu so zarisovali pot, ki jo morajo prehoditi / zarisovati dnevno proizvodnjo na grafikonu zarisováti se ekspr. kazati se v obrisih: strehe so se ostro zarisovale v nebo // pojavljati se na podlagi: na steni so se zarisovale sence plamenov // postajati viden, kazati se: na njenem obrazu se je zarisoval nasmeh ♪
- zárjast -a -o prid. (á) nanašajoč se na zarjo: zarjast oblak / zarjast žar žerjavice / zarjasto jutro ♪
- zarjavélost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost zarjavelega: zarjavelost okovja na štedilniku / zarjavelost obraza porjavelost ♪
- zaróbljenost -i ž (ọ́) slabš. neuglajenost, robatost: očitati komu zarobljenost; zarobljenost in pokvarjenost nekaterih ljudi ♪
- zaróčati se -am se nedov. (ọ́) slovesno, pred pričami medsebojno si obljubljati poroko: mladi pari se zaročajo ♪
- zaročíti se -ím se dov., zaróčil se (ȋ í) slovesno, pred pričami medsebojno si obljubiti poroko: pol leta pred poroko sta se zaročila / zaročil se je s šefovo hčerjo zaročèn -êna -o: zaročeno dekle; bila sta zaročena en mesec ♪
- zarodíšče -a s (í) 1. agr. del drevesnice z nasadom za pridobivanje vegetativnih podlag: zarodišče z matičnimi grmi; zemlja za zarodišče 2. knjiž. začetek, izvor: zarodišče slovenskega kulturnega preporoda ♪
- zarógati se -am se dov. (ọ̄) knjiž. zelo očitno, grobo izraziti negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: se bomo že še videli, se je zarogal sosedu ♪
- zarosítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zarositi: zarositev šip ♪
- zarosíti -ím dov., zarósil (ȋ í) brezoseb. krajši čas rositi; porositi: včasih je malo zarosilo / v osebni rabi dež zarosi; pren., knjiž. tolažba je zarosila v njegovo srce zarosíti se postati pokrit z drobnimi vodnimi kapljami: očala so se mu zarosila; okno v dvorani se je zarosilo / čelo se mu je zarosilo ∙ ekspr. zarosile so se jim oči postali so solzni zarošèn -êna -o: zarošena steklenica; zarošene šipe ♪
- zaróštati -am dov. (ọ̑) nar. dodati jedi prežganje: zaroštati krompir zaróštan -a -o: zaroštan krompir ♦ gastr. zaroštani močnik močnik iz drobnih svaljkov iz vode in jajc, ki se pred kuhanjem prepražijo ♪
- zaroštáti -ám tudi zaróštati -am dov. (á ȃ; ọ̑) nar. zaropotati: naoknice so zaroštale; na podstrešju je nekaj zaroštalo ♪
38.789 38.814 38.839 38.864 38.889 38.914 38.939 38.964 38.989 39.014