Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (38.739-38.763)


  1.      zanemárjenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost zanemarjenega: vzroki duhovne, kulturne zanemarjenosti; vzgojna zanemarjenost mladine / motila jih je fantova zanemarjenost; zanemarjenost stanovanja ♪
  2.      zanesênec  -nca m (é) kdor se zaneseno zavzema, navdušuje za kaj in tako tudi dela: bil je pošten človek in zanesenec; redki zanesenci so takrat razmišljali o gradnji raket / verski zanesenec ♪
  3.      zanesenják  -a m (á) kdor se zaneseno zavzema, navdušuje za kaj in tako tudi dela: v gradu so zanesenjaki uredili muzej; bil je zanesenjak z zelo naprednimi nazori; čustven, fanatičen, romantičen zanesenjak / gledališki, planinski, športni, tehnični zanesenjak ♪
  4.      zanesenjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na zanesenjake ali zanesenjaštvo: zanesenjaški človek / zanesenjaški optimizem; naše razprave so bile preveč zanesenjaške / radi so se spominjali tistih zanesenjaških časov časov velikega navdušenja, poleta, idealizma zanesenjáško prisl.: zanesenjaško potegovati se za kaj; zanesenjaško razpoložen romantik ♪
  5.      zanesenjáštvo  -a s (ȃ) lastnost zanesenjaškega človeka: kljub dozdevnemu zanesenjaštvu je zelo trezno in jasno mislil; romantično zanesenjaštvo / knjiž. delati kaj brez zanesenjaštva premišljeno, umirjeno; brez poleta, vneme ♪
  6.      zanesênost  -i ž (é) stanje zanesenega človeka: v njenem ravnanju je bilo veliko zanesenosti / čustvena, domoljubna, glasbena, ljubezenska, mladostna, romantična zanesenost / gledati kaj s tiho zanesenostjo / govoril je s preroško zanesenostjo preroškim zanosom ♪
  7.      zanesljív  -a -o prid., zanesljívejši (ȋ í) 1. na katerega se da zanesti: zanesljiv človek, delavec; zanesljiva priča; biti zanesljiv pri delu; čustveno zanesljiv; politično ni preveč zanesljiv / zaupni dokumenti so v zanesljivih rokah; zanesljiv vir informacij / imeti zanesljiv občutek, okus; zanesljiv spomin dober / ta avtomobil je trden in zanesljiv; zanesljiva tehtnica 2. ki ne vzbuja nobenega dvoma, pomislekov glede a) uresničitve, nastopa, obstajanja: napovedali so mu zanesljiv poraz, uspeh; rešiti koga zanesljive smrti gotove / iskati zanesljiv zaslužek / ti podatki bodo zanesljiva osnova za oceno; zahtevati zanesljivo nakazovanje obrokov redno, zagotovljeno b) resničnosti, pravilnosti: zanesljivega dokaza še nimamo; zanesljiva metoda; take primerjave niso vedno zanesljive; zanesljivo merilo za kaj / zanesljiva znamenja bolezni jasna, očitna c) varnosti, uspešnosti: z zanesljivim gibom je odprl padalo; njihov položaj ni posebno zanesljiv; zanesljiva obramba proti bolezni; zanesljiva opora trdna zanesljívo prisl.: počasi, toda zanesljivo izgublja; česar se loti, zanesljivo tudi izpelje; na to lahko zanesljivo računate; voziti zanesljivo ∙ ekspr. njej zanesljivo ne bo verjel nikakor ne; publ. domače moštvo je zanesljivo zmagalo z razmeroma veliko razliko v rezultatu; sam.: nič zanesljivega ne ve ♪
  8.      zanesljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost zanesljivega: zanesljivost stražarjev; politična, pravna, strokovna zanesljivost / zagotoviti zanesljivost obratovanja / zanesljivost dokumentov, rezultatov, številk; zanesljivost znanja; stopnja zanesljivosti ♪
  9.      zanêsti  -nêsem dov., zanésel zanêsla (é) 1. s svojim delovanjem povzročiti, da kaj pride kam: veter je zanesel radioaktivni oblak nad Skandinavijo; brezoseb. prah, sneg je zaneslo v vsako špranjo // z nošenjem spraviti kaj kam z določenim namenom: zanesti ranjenca v varno zavetje / star. zanesti blago k šivilji nesti, odnesti 2. noseč premakniti en del česa v drug položaj, v drugo smer: drugi konec klopi zanesi še malo k zidu; zanesti omaro proti sebi, v levo // z delovanjem povzročiti, da se kaj oddalji od prave smeri, začrtane poti: veter je zanesel balon proti severu; vodni tok ga je zanesel daleč od brega / brezoseb.: avtomobil je na spolzki cesti zaneslo; čoln je zaneslo na odprto morje; zaneslo nas je s prave smeri, vstran; v ovinku ga je zaneslo v levo; ekspr. vedno znova ga zanese pod njeno okno pride // brezoseb. povzročiti tako oddaljitev zaradi izgube ravnotežja: zaneslo jo je in je padla 3. povzročiti tako močen čustveni odziv pri kom, da nehote naredi kaj drugače, kakor hoče, želi: jeza ga je zanesla, pa jo je udaril; navdušenje ga večkrat zanese; brezoseb. govornika je zaneslo 4. narediti, povzročiti, da se kaj pojavi tam, kjer prej ni bilo: pisatelj je v tedanjo književnost zanesel nov slog; zanesti razdor, strah med prijatelje / skušal je zanesti nekoliko živahnosti v pogovor vnesti / to bolezen so k nam zanesli priseljenci 5. knjiž. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti občudovanje; prevzeti: lepota in divjina sta potnike zanesli; deda je zanesel spomin na mladost / znal je vsakogar zanesti navdušiti 6. star. prizanesti: zanesi nam; ni ji zanesel nobenega udarca ● pot ga večkrat zanese v naše mesto večkrat pride; usoda ga je zanesla v tujino življenjske okoliščine so bile take, da je odšel, bival v tujini; ekspr. zaneslo ga je v kriminal začel je delati kriminalna dejanja zanêsti se v zvezi z na biti prepričan, da kdo dela, ravna tako, kakor je najbolje, primerno, zaželeno: na svoje ljudi se zanese; nanj se ni mogoče zanesti; popolnoma, ekspr. slepo, stoodstotno se zanesti na koga // pri svojem ravnanju zelo upoštevati kako lastnost, stanje: zanesti se na molčečnost, poštenost koga; preveč se je zanesel na svojo prednost / na ta avtomobil se lahko zaneseš; zanesti se na svoje noge / zanesel se je na njihovo spanje prepričan je bil, da bodo spali; niso se zanesli, da bo izpolnil obljubo verjeli / ekspr. jaz se jim ne bom klanjal, na to se lahko zaneseš zanesèn tudi zanešèn -êna -o 1. deležnik od zanesti: biti kam zanesen; zanesen z blatom, s snegom; bila je zanesena od tega prizora 2. ki je v stanju (trajnejšega) močnega čustvenega odziva na kaj, zlasti pozitivnega: zanesen pesnik; čustveno, literarno zanesen; nekritično zanesen / zaneseno opevanje narodnih junakov; prisl.: zaneseno ljubiti koga; zaneseno pripovedovati o načrtih ♪
  10.      zaničljívost  -i ž (í) lastnost zaničljivega: zaničljivost pogleda / zaničljivost besed / pogledal jo je z neprikrito zaničljivostjo ♪
  11.      zanikoválski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na zanikovalce ali zanikovalstvo: zanikovalska miselnost / pesnikov zanikovalski odnos do stvarnosti / zanikovalska narava te filozofske smeri ♪
  12.      zanikoválstvo  -a [u̯s tudi ls] s (ȃ) knjiž. mišljenje ali ravnanje, ki temelji na negativnem, odklonilnem odnosu do vsega: nasprotovati zanikovalstvu / pojav zanikovalstva v poeziji tistega časa ♪
  13.      zaníkrnost  -i ž (ȋ) slabš. 1. neskrbnost, malomarnost: očitati učencu zanikrnost; zanikrnost pri delu / storiti kaj iz zanikrnosti 2. zanemarjenost, umazanost: zanikrnost in zapuščenost železniške postaje; nered in zanikrnost v hiši 3. ničvrednost, malovrednost: vsi poznajo njegovo zanikrnost ♪
  14.      zanimívost  -i ž (í) lastnost, značilnost zanimivega: zanimivost pojava; zanimivost gledališke predstave / zanimivost pokrajine / po zanimivosti je ta tekma na prvem mestu // kar vzbuja zanimanje: ogledati si kako zanimivost; to jezero je največja zanimivost dežele / pripovedovati zanimivosti iz življenja kake osebnosti / nastop svetovnega prvaka je posebna zanimivost turnirja / filmske, turistične zanimivosti ♪
  15.      zánkast  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zanko: zankasta črta / zankasta tkanina ◊ obrt. zankasti šiv šiv iz zančnih vbodov ♪
  16.      zanóhtati se  -am se dov. (ọ̑) s smiselnim osebkom v dajalniku izraža pojavitev skeleče bolečine za nohti, v prstih zaradi mraza: bilo je tako mraz, da se mu je zanohtalo ♪
  17.      zanòs  -ôsa m (ȍ ó) 1. močna čustvena vznemirjenost zaradi zelo pozitivnega odnosa do česa: govornika je prevzel zanos; biti v zanosu; reči, storiti kaj v zanosu / zanos besed, idej, misli zanosnost / domovinski, ljubezenski, mladostni, ustvarjalni zanos / govoriti, igrati, peti z zanosom ∙ knjiž. delati z velikim zanosom poletom, vnemo 2. glagolnik od zanesti: zanos ladje zaradi vodnih tokov ♪
  18.      zanôsen  -sna -o prid., zanôsnejši (ó ō) ki je v stanju močne čustvene vznemirjenosti zaradi zelo pozitivnega odnosa do česa: zanosen govornik; biti zanosen // ki vsebuje, izraža tako čustveno vznemirjenost: zanosne besede; z zanosno kretnjo je pokazal proti domu / dekletova zanosna drža ponosna zanôsno prisl.: zanosno govoriti, vzklikati ♪
  19.      zanosít  -a -o prid. (ȋ) zastar. zanosen: zanosit mladenič / zanosit govor; zanosite besede zanosíto prisl.: zanosito peti ♪
  20.      zanosítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zanositi: preprečiti zanositev; znaki zanositve; zanositev in nosečnost ♪
  21.      zanosíti  -nósim dov. (ȋ ọ́) 1. priti v stanje, da začne v telesu nastajati nov organizem: žena je zanosila / zanositi otroka; niso vedeli, s kom je zanosila 2. star. ponositi: zanositi obleko zanóšen -a -o: zanošen otrok; oguljen in zanošen suknjič ♪
  22.      zanosítost  -i ž (ȋ) zastar. zanosnost, zanos: zanositost besed, čustev / prevzela ga je zanositost ♪
  23.      zanosljáti  -ám dov. (á ȃ) nosljaje reči, spregovoriti: komaj slišno je nekaj zanosljal ♪
  24.      zanôsnost  -i ž (ó) značilnost zanosnega: zanosnost besed, kretenj / poslušalce je prevzela zanosnost zanos ♪
  25.      zaoblačíti se  -ím se dov., zaobláčil se (ȋ í) knjiž. pooblačiti se: nebo se zaoblači; brezoseb. proti večeru se je zaoblačilo zaoblačèn -êna -o: zaoblačeno nebo ♪

   38.614 38.639 38.664 38.689 38.714 38.739 38.764 38.789 38.814 38.839  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA