Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (38.564-38.588)


  1.      zajávskati  -am dov. (ȃ) ekspr. zajavkati: padel je in zajavskal; zajavskati od strahu / ni ga še nazaj, je zajavskala ♪
  2.      zájčevstvo  -a s (ȃ) slabš. bojazljivost, strahopetnost: očitati komu zajčevstvo ♪
  3.      zajedávski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zajedavce: zajedavske rastline / zajedavski način življenja ◊ med. zajedavske bolezni bolezni, ki jih povzročajo zajedavci ♪
  4.      zajedávstvo  -a s (ȃ) 1. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo: raziskovati zajedavstvo; značilnosti zajedavstva 2. ekspr. pojav, da kdo živi od dela drugega, na škodo drugega: družbeno, intelektualno zajedavstvo ♪
  5.      zajedljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost zajedljivega: vsi so se bali njegove zajedljivosti / reči kaj z zajedljivostjo ♪
  6.      zajédniški  -a -o prid. (ẹ̑) zastar. skupnosten: zajedniška miselnost / človek kot zajedniško bitje družbeno ♪
  7.      zajésti  -jém dov., 2. mn. zajéste, 3. mn. zajedó tudi zajéjo; zajéj in zajèj zajéjte; zajédel zajédla, stil. zajèl zajéla (ẹ́) 1. ekspr. porabiti, zapraviti za jed, hrano: zajedel je ves denar; vse je zajedel in zapil / sin ga bo zajedel mu bo porabil, zapravil imetje za jed, hrano 2. ekspr. prebiti, preživeti zlasti v uživanju jedi, hrane: večino časa zaje in zapije zajésti se s prislovnim določilom 1. z jedenjem, grizenjem prodreti v kaj: črv se zaje v jabolko / klop se zaje v kožo / redko med pretepom se je zajedel v njegovo roko zagrizel; pren., ekspr. dvom se zaje v človeka 2. prodreti v kaj trdega: sveder se zaje v desko; plug se zaje v zemljo / psu se je ovratnica zajedla v vrat; vrv se je zajedla v roke / reka se je zajedla v skalna tla 3. priti skozi površino v kaj tako, da se težko odstrani: prah se zaje v preprogo; črnilo se zaje v tla / kislina se zaje v kožo / neprijeten vonj se je močno zajedel v obleko ● ekspr. naselje se je zajedlo v polja je seglo zajéden -a -o: v pobočje zajedena steza; veriga, zajedena v roke ♪
  8.      zajétnost  -i ž (ẹ́) ekspr. lastnost, značilnost zajetnega: bila je spretna kljub svoji zajetnosti / zajetnost posode ♪
  9.      zajéžiti se  -im se tudi zaježíti se -ím se dov., zajéži se; zajéžil se (ẹ̄ ẹ̑; ȋ í) zastar. naježiti se: psu se je zaježila dlaka ♪
  10.      zakálati se  -am se dov. (ȃ) redko zagozditi se: ladja se zakala med ledene sklade ♪
  11.      zakántati se  -am se dov. (ȃ) nižje pog. zaleteti se: zakantati se v ograjo ♪
  12.      zakasnélec  -lca [lc in u̯c] m (ẹ̑) knjiž. zamudnik: semintja je srečala kakega zakasnelca / zakasnelec je skočil k ostalim piščancem pod kokljino perut ♪
  13.      zakasnélost  -i ž (ẹ́) knjiž. dejstvo, da se kaj pojavi z zamudo, pozno: ideje so kljub zakasnelosti zanimive ♪
  14.      zakasnéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. 1. priti kam pozneje, kot je določeno; zamuditi: avtobus je tisti dan zakasnel / ura je spet zakasnela pet minut zaostala 2. začeti se, nastopiti pozneje, kot se predvideva, pričakuje: cvetenje sadnega drevja je letos zakasnelo zakasnèl in zakasnél -éla -o: zakasnel razvoj; zakasneli gostje ♪
  15.      zakasnévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od zakasnevati: zakasnevanje vlaka / zakasnevanje visokih temperatur ♪
  16.      zakasnévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. 1. imeti zamudo, biti pozen: vlak pogosto zakasneva / pri izvajanju reforme zakasnevamo / obvestila zakasnevajo zamujajo; ura zakasneva zaostaja // začenjati se, nastopati pozneje, kot se predvideva, pričakuje: pomlad zakasneva; visoke temperature letos nekoliko zakasnevajo 2. preh. povzročati, da se kaj začne, nastopi pozneje, kot se predvideva, pričakuje: slabo vreme zakasneva setev ♪
  17.      zakasnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zakasniti: mrzlo poletje bo povzročilo zakasnitev zorenja / zmanjšati zakasnitve in izostanke ♦ fot. prižigalna zakasnitev čas med sprožitvijo fotografske kamere in vžigom žarnice v bliskovni luči ♪
  18.      zakasníti  -ím dov., zakásnil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da se kaj začne, nastopi pozneje, kot se predvideva, pričakuje: huda zima je zakasnila pomlad; slabo vreme je zakasnilo žetev / zaprte meje so zakasnile gospodarski razvoj upočasnile // narediti, povzročiti, da kdo kam pride pozneje, kot se predvideva, pričakuje: slaba cesta nas je zakasnila 2. nepreh., knjiž. priti kam pozneje, kot je določeno; zamuditi: vlak je zakasnil deset minut; nekoliko je zakasnil k zajtrku; tisti, ki so zakasnili, so ostali lačni 3. ne narediti, ne začeti delati česa ob času, kot se predvideva, pričakuje: letos so zakasnili z obiranjem / ribez bo zakasnil z zorenjem zakasníti se 1. začeti se, nastopiti pozneje, kot se predvideva, pričakuje: cvetenje se je zaradi mrzle pomladi zakasnilo; poletje se je zakasnilo; govorna sposobnost se je pri njem zakasnila 2. ostati, zadržati se kje dalj, kot se predvideva, pričakuje: kadar je večerjal pri njih, se je zmeraj zakasnil; predolgo se je zakasnil v mestu in ne bo prišel pravočasno domov / če se boš zakasnil, kar tam prespi / zima se je zakasnila je dolgo trajala zakasnjèn -êna -o in zakásnjen -a -o redko zakasnel: zakasnjen obiskovalec; zakasnjeno cvetenje ♪
  19.      zakasnjênec  tudi zakásnjenec -nca m (é; ā) star. zamudnik: zakasnjenec je tiho vstopil v razred ♪
  20.      zakášljati  -am dov. (ȃ) 1. sunkovito, glasno izdihniti zrak zaradi dražljajev v grlu, sapniku: ni smel zakašljati, da ne bi prebudil otroka; v zadregi zakašljati; glasno, močno zakašljati / ekspr. ni mogoče, je zakašljal 2. ekspr. dati kašljanju podobne glasove: motor je zakašljal in utihnil ♪
  21.      zakavkljáti se  -ám se dov. (á ȃ) redko zapeti se, zaplesti se: žici sta se zakavkljali / zakavkljal se je z neko žensko ♪
  22.      zakís  -a m (ȋ) agr. tanka prevleka, ki se nabere na površini alkoholnih tekočin pri ocetnem vrenju ♪
  23.      zakísanost  -i ž (ȋ) lastnost, stanje zakisanega: stopnja zakisanosti ♦ agr. zakisanost tal ♪
  24.      zakísati  -am dov. (ȋ) povzročiti, da postane kaj kislo: mikrobi zakisajo mleko ♦ agr. stoječa voda zakisa tla zakísati se zaradi vrenja postati kisel: smetana se zakisa ♦ agr. zemlja se sčasoma zakisa postane kisla zakísan -a -o: zakisano mleko; zakisano zemljišče ♪
  25.      zaklénjenost  -i ž (ẹ́) stanje zaklenjenega: zaklenjenost vrat ● ekspr. njegova odljudnost in zaklenjenost vase zaprtost ♪

   38.439 38.464 38.489 38.514 38.539 38.564 38.589 38.614 38.639 38.664  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA