Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (38.514-38.538)


  1.      zagrêbsti  -grêbem dov., zagrébel zagrêbla (é) 1. z grebenjem zakriti, pokriti: otrok je igračko zagrebel; z grebljico zagrebsti žareče oglje / truplo so samo zagrebli / zagrebsti krompir v žerjavico; zagrebel se je v seno / star. lani so ga zagrebli pokopali; redko zagrebsti grob zasuti; pren., ekspr. zagrebsti žalostne spomine 2. ekspr., s prislovnim določilom dati, potisniti kak del telesa tesno kam v položaj, da se skrije: zagrebsti glavo, obraz v dlani, roke / zagrebsti (si) prste, roko v lase / zagrebsti nohte v kožo zasaditi zagrêbsti se ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: ves se je zagrebel v delo, študij zagrebèn -êna -o: biti do pasu zagreben v seno; sedela je z rokami, zagrebenimi v lase ♪
  2.      zagrenélost  -i ž (ẹ́) stanje zagrenelega: zagrenelost kruha, moke / pisateljeva črnogledost in zagrenelost / delati kaj brez zagrenelosti / občutje zagrenelosti ♪
  3.      zagrenjênost  -i ž (é) stanje zagrenjenega človeka: obšla, prevzela ga je zagrenjenost; globoka zagrenjenost / storiti kaj iz zagrenjenosti ♪
  4.      zagrešíti  -ím dov., zagréši; zagréšil (ȋ í) povzročiti kaj slabega, nepravilnega: zagrešiti prometno nesrečo / zagrešiti izdajstvo, rop, umor / zagrešiti napako, spodrsljaj; s tem dejanjem je zagrešil veliko neumnost / šalj. v mladosti je zagrešil nekaj pesmi napisal ♦ jur. zagrešiti kaznivo dejanje // rel. narediti kaj zlasti moralno slabega, oporečnega: obžaluje vse, kar je zagrešil; zagrešiti kaj proti komu, nad kom / z notranjim predmetom zagrešiti greh zagrešíti se star. pregrešiti se: zagrešiti se proti komu; s tem se je hudo zagrešil zagrešèn -êna -o: popraviti zagrešene napake ♪
  5.      zagrétost  -i ž (ẹ̑) ekspr. navdušenost: njegova zagretost za šport / lotiti se dela z veliko zagretostjo // razvnetost: zagretost razpravljavcev se je počasi polegla / čustvena zagretost ♪
  6.      zagrísti  -grízem dov. (í) zasaditi zobe v kaj: pes je zagrizel v rokav / zagristi v ustnice / kadarkoli je zagrizel v kruh, ga je zabolel zob ugriznil // ekspr. začeti jesti: na gostiteljevo povabilo je zagrizel v sendvič ● ekspr. zagristi v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega zagrísti se 1. grizoč prodreti v kaj: zagristi se v kos mesa; volk se je zagrizel srnjaku v vrat / klop se zagrize v telo / zobje so se ji zagrizli v spodnjo ustnico 2. ekspr. prodreti v kaj trdega: sveder se zagrize v beton; žaga se je zagrizla v les / motor se je zagrizel v strmino s težavo šel, zapeljal ∙ ekspr. jermeni so se mu zagrizli v ramena močno zajedli 3. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zagristi se v delo, učenje / spet se je zagrizel v svoje misli 4. nar. sesiriti se: mleko se zagrize zagrízen -a -o 1. deležnik od zagristi: molčal je, zagrizen v svoje misli; ris, zagrizen v jelenov tilnik 2. ekspr. ki je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo, nazor: zagrizen pristaš stranke; biti zagrizen samec / zagrizen boj; zagrizeno sovraštvo; prisl.: zagrizeno se bojevati za kaj ♪
  7.      zagrízenost  -i ž (ȋ) ekspr. strastna, nestrpna zavzetost za kaj, zlasti za kako idejo, nazor: vsi so se bali njegove zagrizenosti; verska, politična zagrizenost / boriti se proti čemu z veliko zagrizenostjo ♪
  8.      zagŕljenost  -i ž (ȓ) nar. hripavost: zaradi zagrljenosti komaj govori ♪
  9.      zagrôbnost  -i ž (ō) knjiž. posmrtnost: pojmovanje zagrobnosti ♪
  10.      zagrohotáti se  -ám se in -óčem se dov. (á ȃ, ọ́) raba peša zakrohotati se: ob pogledu na ta smešni prizor se je zagrohotal; zagrohotati se na ves glas / zdaj pa imaš, se je zagrohotal ♪
  11.      zagrúščiti  -im dov. (ȗ) prekriti, pokriti z gruščem: odkruški so zagruščili ledenik zagrúščen -a -o: zagruščena skalnata polica ♪
  12.      zagvíšen  -šna -o prid. (ȋ í) nižje pog. gotov, nedvomen: zagvišno plačilo zagvíšno prisl. zagotovo: zagvišno vedeti ♪
  13.      zahajalíšče  -a s (í) astr. zahodišče ♪
  14.      zahehetáti se  -ám se in -éčem se dov. (á ȃ, ẹ́) zasmejati se, navadno porogljivo, škodoželjno: starka se je zahehetala; glasno se zahehetati ♪
  15.      zahehljáti se  -ám se dov. (á ȃ) zahahljati se: nič ni rekel, samo zahehljal se je ♪
  16.      zahihitáti se  -ám se tudi -íčem se tudi zahihítati se -am se dov. (á ȃ, í; ȋ) (pritajeno) z visokim glasom se zasmejati: dekleta so se veselo zahihitala; star. v kotu sobe je nekdo zahihital ♪
  17.      zahíšje  -a s (ȋ) knjiž. prostor za hišo: drevo v zahišju ♪
  18.      zahlastáti  -ám dov. (á ȃ) večkrat se hitro, sunkovito približati čemu z odprtim gobcem: žival je zahlastala po muhah / zahlastati po zraku ● ekspr. ne dotikaj se, je zahlastal hitro, hlastno rekel; ekspr. zajel je z žlico in zahlastal kašo začel hitro, hlastno jesti ♪
  19.      zahodíšče  -a s (í) astr. točka na obzornici, kjer Sonce zaide ob enakonočju: zahodišče in vzhodišče ♪
  20.      zahódniški  -a -o prid. (ọ̑) zastar. zahodnjaški: zahodniška miselnost / zahodniška civilizacija zahodna ♪
  21.      zahodnjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na zahodnjake: zahodnjaška moda / zahodnjaško mišljenje ♪
  22.      zahodnjáštvo  -a s (ȃ) način življenja in mišljenja, značilen za zahodnjake: očitati komu zahodnjaštvo ♪
  23.      zahódnoevrópski  -a -o prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na zahodni del Evrope: zahodnoevropske države / zahodnoevropska umetnost ♦ geogr. zahodnoevropski čas krajevni čas greenwiškega poldnevnika ♪
  24.      zahódnonémški  -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) nanašajoč se na zahodno Nemčijo: zahodnonemška narečja / publ. zahodnonemška vlada vlada Zvezne republike Nemčije ♪
  25.      zahódnoslovénski  -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) nanašajoč se na zahodni del Slovenije: zahodnoslovenski kraji / zahodnoslovenska narečja ♪

   38.389 38.414 38.439 38.464 38.489 38.514 38.539 38.564 38.589 38.614  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA