Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (38.464-38.488) 
- zádružništvo in zadrúžništvo -a s (á; ȗ) obstoj, dejavnost zadrug: gospodarski pomen zadružništva / stanovanjsko zadružništvo / mreža zadružništva zadrug ♪
- zádružnost tudi zadrúžnost -i ž (á; ȗ) zadružna organiziranost: podpirati zadružnost v gospodarstvu ♪
- zadržánost -i ž (á) 1. lastnost, značilnost zadržanega: začetna zadržanost gostov je izginila; premagati zadržanost; zadržanost do tujcev; zadržanost v govorjenju, vedenju; zadržanost in sproščenost / zadržanost izjave, kritike // zadržan odnos: izraziti svojo zadržanost glede resničnosti sporočila; navdušenje se je spreminjalo v zadržanost / odgovarjal je s spoštljivo zadržanostjo 2. dejstvo, da mora kdo biti v določenem času zaradi opravkov, obveznosti drugje: povabilu se predsednik zaradi zadržanosti ni mogel odzvati / službena zadržanost; začasna zadržanost od dela ♪
- zadúhlost -i ž (ú) zatohlost: zaduhlost ozračja ● star. oglje vzame ovsu zaduhlost duh po plesnivem ♪
- zadúšen 1 -šna -o prid. (ú ū) ki zaradi pomanjkanja dobrega, svežega zraka otežuje dihanje, povzroča slabo počutje: zadušen hlev, prostor / zadušna sopara; zadušno ozračje / zadušen dan; zadušna vročina / zadušen smrad zadušljiv / ekspr. zadušen tolmun brez dotoka sveže vode; pren. zadušno družbeno okolje zadúšno prisl.: zadušno vroč / v povedni rabi v rovu je postajalo zadušno ♪
- zadúšen 2 -šna -o prid. (ȗ) v različnih religijah ki je za duše umrlih: zadušni obredi / zadušni denar ♪
- zadušênec -nca m (é) kdor se zaduši: zadušencu ni bilo več mogoče pomagati ♪
- zadušítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zadušiti: zadušitev s plinom; smrt zaradi zadušitve / zadušitev stavke, upora / zadušitev požara ♪
- zadušíti -ím dov., zadúšil (ȋ í) 1. z dušenjem usmrtiti: past je zadušila žrtev; manjša žival je zadušila jelena / naduha ga je zadušila; brezoseb., ekspr. odpri okno, sicer me bo zadušilo; pren. čustva so ga skoraj zadušila 2. ekspr. s silo zavreti, preprečiti: zadušiti osvobodilno gibanje, revolucijo, vstajo / kaj v kali zadušiti preprečiti, onemogočiti, da se kaj razvije, takoj ko se prvič pojavi; popolnoma uničiti; zadušiti upor v krvi / zadušiti svobodno misel, upanje / plevel je zadušil skoraj vso setev 3. ekspr. zadržati, premagati: zadušiti bolečino, smeh, solze 4. zmanjšati jakost zvoka: ropot je zadušil govorjenje / ekspr. bojazen mu je zadušila glas 5. pogasiti z odvzemom zraka: zadušiti ogenj, požar / zadušiti plamen zadušíti se zaradi dušenja umreti: rudarji so se v jami zadušili s plinom; nezavestni se lahko zaduši zadušèn -êna -o: upor je zadušen; zadušena
želja; zadušena žival; prisl.: zadušeno krikniti ♪
- zadušljív -a -o prid. (ȋ í) 1. ki onemogoča dihanje, jemlje dih: zadušljiv dim, plin / zadušljiv kašelj // ki zaradi pomanjkanja dobrega, svežega zraka otežuje dihanje, povzroča slabo počutje; zadušen: zadušljiv prostor / zadušljiva sopara, vročina 2. ki moreče, neprijetno deluje, vpliva: zadušljiv molk zadušljívo prisl.: ozračje je zadušljivo onesnaženo / v povedni rabi v sobi je zadušljivo ♪
- zadušljívost -i ž (í) lastnost, značilnost zadušljivega: zadušljivost ozračja / zaradi zadušljivosti komaj diha ♪
- zadúšnica -e ž (ȗ) rel. maša za umrle: zadušnica za ponesrečenci / maša zadušnica ♪
- zadúšnost -i ž (ū) lastnost, značilnost zadušnega, zadušljivega: zadušnost majhnega prostora / zadušnost razmer ♪
- zaéstriti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) kem. spremeniti v ester: zaestriti kislino zaéstren -a -o: z maščobnimi kislinami zaestren glicerol ♪
- zafiksírati -am dov. (ȋ) publ. trdno določiti: zafiksirati sklepe v resoluciji zafiksíran -a -o: zafiksirani cilji ♪
- zaflósati -am dov. (ọ̑) žarg. zagnati, vreči: jezno je zaflosal zvezke po tleh ♪
- zafrkántski -a -o prid. (á) nanašajoč se na zafrkante: zafrkantsko govorjenje / zafrkantski odnos do študentov ♪
- zafrkljívost -i ž (í) pog. lastnost, značilnost človeka, ki (rad) draži koga, se norčuje iz koga: motila jih je fantova zafrkljivost; robatost in zafrkljivost / ni mogel prenašati takih žalitev in zafrkljivosti besed, dejanj, ki dražijo koga, se norčujejo iz koga ♪
- zagámanost -i ž (ā) nižje pog. neumnost, togost, trdovratnost: očitati komu zagamanost ♪
- zagátnost -i ž (ā) ekspr. 1. težavnost, neprijetnost: zagatnost položaja / zagatnost sadjevca iz lesnik trpkost 2. neprijeten, zoprn občutek: zagatnost v grlu, ustih ♪
- zagípsati -am dov. (í) pog. zadelati z mavcem; zamavčiti: zagipsati razpoke v steni ♪
- zaglábljati se -am se nedov. (á) knjiž. poglabljati se: zaglabljati se v delo / zaglabljal se je v svoje misli ♪
- zaglédanost -i ž (ẹ̑) stanje zagledanega človeka: zagledanost ljudi v daljni cilj / ekspr. dekletova zagledanost v fanta zaljubljenost / ekspr. iztrgati koga iz zagledanosti v preteklost / ekspr. zagledanost vase ♪
- zagledávati se -am se nedov. (ȃ) star., s predlogom zagledovati se: zamišljeno se zagledavati v daljavo ♪
- zagledováti se -újem se nedov. (á ȗ) s predlogom večkrat se zagledati: zagledoval se je v njihove obraze; začudeno so se zagledovali vanj ♪
38.339 38.364 38.389 38.414 38.439 38.464 38.489 38.514 38.539 38.564