Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (38.401-38.425)



  1.      začásen  -sna -o prid. (á) 1. ki je, obstaja, se pojavlja krajše obdobje: začasna izguba spomina; začasne naloge; začasno prenehanje spopadov / začasni uspehi kratkotrajni // ki je, obstaja, se pojavlja krajše obdobje na določenem mestu: začasni mejni prehodi; določiti začasno mejo; začasno postajališče / začasni prebivalci 2. namenjen za uporabo krajše časovno obdobje: urediti začasno bivališče; začasno zavetje / začasen izhod iz krize; začasna rešitev 3. ki je, obstaja, se pojavlja omejeno dolgo obdobje: biti v začasnem priporu; začasna uprava; začasna zaposlitev; skleniti začasno premirje / začasna vlada // ki je v veljavi, se uporablja omejeno dolgo obdobje: začasen ukrep; začasni sklepi; začasno potrdilo / začasna bilanca; začasna odstranitev delavca z delovnega mesta ◊ jur. začasni ukrepi družbenega varstva do 1989 začasni ukrepi družbenopolitične skupnosti v zvezi z organizacijo združenega dela za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine; šol. začasni učitelj nekdaj učitelj brez strokovnega izpita začásno prisl.: začasno se preseliti kam; začasno izključen telefon; biti začasno sprejet na delo
  2.      začásnost  -i ž (á) lastnost, značilnost začasnega: začasnost vojaške zasedbe / začasnost mej / začasnost upravne določbe
  3.      začesáti  -čéšem dov., začêši začešíte; začêsal (á ẹ́) s česanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: začesati rese; začesati lase na prečo; začesati kodre nazaj začesán -a -o: čez ušesa začesani lasje
  4.      začêsniti  -em in začesníti -čésnem dov.; ẹ̑) zatrgati na mestu, kjer je kaj priraščeno: vihar je začesnil vejo // ekspr. zalomiti, zatrgati: začesniti si noht / ob kljuki je začesnil žep natrgal, zatrgal začêsnjen in začésnjen -a -o: začesnjena veja
  5.      začétniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na začetnike ali začetništvo: začetniška neizkušenost / delati začetniške napake / začetniška plača / začetniška nedognanost izdelka
  6.      začétništvo  -a s (ẹ̑) 1. dejstvo, da je kdo začetnik: igralki se pozna začetništvo; svoj neuspeh pojasnjuje z naglico in začetništvom 2. lastnost, značilnost začetniškega: romanu so očitali začetništvo
  7.      začínjenost  -i ž () lastnost, značilnost začinjenega: primerna začinjenost jedi / ekspr. robata začinjenost srednjeveških zgodb
  8.      začítati se  -am se dov. () zabrati se: začital se je in ni opazil, da se noči / izbral si je časopis in se začital vanj zatopil
  9.      začrnélost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost začrnelega: začrnelost listov; začrnelost streh
  10.      začúdenost  -i ž () stanje začudenega človeka: ni znala prikriti začudenosti; otroška začudenost
  11.      začudíti se  in začúditi se -im se dov. ( ú ) začutiti in izraziti začudenje, presenečenje: začudili so se njegovim besedam; ekspr. začuditi se nad nesmiselnim ukazom; začudil se je, ko je videl stanovanje odklenjeno; močno se začuditi // začutiti in izraziti občudovanje: začudili so se njeni lepoti začudíti in začúditi preh., neustalj. spraviti v začudenje, presenečenje: njegove besede so jih začudile; začudilo bi me, če bi ravnali drugače začúden -a -o: začuden izraz na obrazu; začuden pogled; začudene oči; prisl.: začudeno gledati, poslušati
  12.      začustvováti  -újem dov.) doživeti čustva, čustveno vznemirjenost: gledalec začustvuje s tragičnim junakom / prepozno je, so začustvovali
  13.      zadáhlost  -i ž (á) lastnost, značilnost zadahlega: zadahlost kruha / star. zadahlost zraka zatohlost
  14.      zádajšnji  -a -e prid. (á) knjiž. zadnji: zadajšnji sedež; stopiti skozi zadajšnja vrata
  15.      zadelíti se  -ím se dov., zadélil se ( í) zmotiti se pri deljenju: razdeljevalec hrane se je tako zadelil, da mu ni nič ostalo za dodatek
  16.      zádenjski  -a -o [dǝn] prid. () s hrbtom obrnjen v smeri gibanja: zadenjski skok; zadenjska hoja / zadenjska vožnja vzvratna vožnja zádenjsko tudi zádenjski prisl.: hoditi, umikati se zadenjsko; zadenjsko zapeljati na dvorišče
  17.      zaderíkast 1 -a -o prid. (í) knjiž. poln trsk, iveri: zaderikast pod
  18.      zaderíkast 2 -a -o prid. (í) star. zadirčen: zaderikast človek
  19.      zadétost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost zadetega: psihološka zadetost oseb v drami
  20.      zadévščina  -e ž (ẹ̑) ekspr. zadeva: zadevščino smo dobro uredili / družinske zadevščine ga skrbijo / zapletel se je v neko nesrečno zadevščino
  21.      zadíhanost  -i ž () stanje zadihanega človeka: od zadihanosti je komaj govoril
  22.      zadihávati se  -am se nedov. () redko hitro, sunkovito dihati: od razburjenja se je zadihaval
  23.      zadírati se  -am se nedov. ( ) ekspr. oglašati se z močnim, neprijetnim glasom: vrana se zadira // z ostrimi besedami izražati nezadovoljstvo, nesoglasje: brez razloga se zadirati; zaradi razdraženosti se je zadiral // grobo, glasno oštevati: za vsako malenkost se zadira name
  24.      zadírčnost  -i ž () lastnost zadirčnega človeka: zaradi zadirčnosti in prepirljivosti ni priljubljen
  25.      zadirljívost  -i ž (í) redko zadirčnost: naveličali so se njegove zadirljivosti

   38.276 38.301 38.326 38.351 38.376 38.401 38.426 38.451 38.476 38.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA