Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (38.264-38.288)



  1.      vzhíčenost  -i ž () knjiž. prevzetost, navdušenost: vzhičenost mine, prevzame koga; vzhičenost nad lepoto pokrajine / ljubezenska vzhičenost / govoriti z vzhičenostjo
  2.      vzhodíšče  -a s (í) astr. točka na obzornici, kjer Sonce vzide ob enakonočju: vzhodišče in zahodišče
  3.      vzhodnjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na vzhodnjake: vzhodnjaški obraz; vzhodnjaška mirnost / vzhodnjaški običaji
  4.      vzhódnoázijski  -a -o prid. (ọ̑-á) nanašajoč se na vzhodni del Azije: vzhodnoazijski predeli / vzhodnoazijska utežna enota
  5.      vzhódnoevrópski  -a -o prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na vzhodni del Evrope: vzhodnoevropske države / Vzhodnoevropsko nižavje ♦ geogr. vzhodnoevropski čas krajevni čas 30. poldnevnika vzhodne zemljepisne dolžine
  6.      vzhódnonémški  -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) nanašajoč se na vzhodno Nemčijo: vzhodnonemška narečja / publ. vzhodnonemška vlada do 1990 vlada Nemške demokratične republike
  7.      vzhódnorímski  -a -o prid. (ọ̑-í) nanašajoč se na vzhodni del leta 395 razdeljenega rimskega cesarstva s prestolnico v Carigradu: vzhodnorimsko prebivalstvo / vzhodnorimsko cesarstvo
  8.      vzhódnosírski  -a -o prid. (ọ̑-) rel., v zvezi vzhodnosirski obred obred vzhodne katoliške cerkve v nekdanji vzhodni Siriji
  9.      vzhódnoslovánski  -a -o prid. (ọ̑-) nanašajoč se na vzhodne Slovane: vzhodnoslovanska plemena / vzhodnoslovanski jeziki
  10.      vzhódnoslovénski  -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) nanašajoč se na vzhodni del Slovenije: vzhodnoslovenski kraji / vzhodnoslovenski tip hiše
  11.      vzhódnoštájerski  -a -o prid. (ọ̑-) nanašajoč se na vzhodni del Štajerske: vzhodnoštajerska naselja / vzhodnoštajersko narečje
  12.      vzkipljívost  -i ž (í) ekspr. lastnost, značilnost človeka, ki se hitro razjezi, razburi: njegova vzkipljivost je znana
  13.      vzkrêsniti  -em, tudi vzkresníti in vzkrésniti -em dov.; ẹ́ ẹ̑) zastar. (znova) se pojaviti, vstati: kdaj nam vzkresne pravica / sredi napete tišine vzkresne zmagoslavno veselje
  14.      vzlékniti se  -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. zlekniti se: vzlekniti se na travo, v naslanjač vzléknjen -a -o: biti vzleknjen v naslanjaču
  15.      vzletíšče  -a s (í) prostor za vzletanje: urediti vzletišče; letalo je pristalo zunaj vzletišča; vzletišče na letalonosilki / vzletišče letališča vzletna steza / raketno, vesoljsko vzletišče
  16.      vznášati  -am nedov. () 1. star. nositi navzgor, dvigati: veter vznaša listje / ustvarjalnost mu vznaša duha, misli 2. knjiž. spravljati v višje, od stvarnega sveta odmaknjeno duševno, duhovno stanje: hrepenenje, poezija ga vznaša / heroizem vznaša prvi del skladbe vznašajóč -a -e: vznašajoče besede
  17.      vznemírjenost  -i ž () stanje vznemirjenega človeka: obide, prevzame ga vznemirjenost; čutiti, prikriti vznemirjenost / publ. diplomat je izrazil vznemirjenost zaradi incidenta / čustvena, idejna vznemirjenost
  18.      vznemirljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost vznemirljivega: vznemirljivost novice / vznemirljivost uprizoritve / duhovna vznemirljivost / ekspr. do vznemirljivosti lep zelo lep
  19.      vznesèn  -êna -o prid. ( é) ki je v višjem, od stvarnosti odmaknjenem duševnem, duhovnem stanju: vznesen človek; govornik je postajal vse bolj vznesen // ki izraža, kaže tako stanje: vznesen govor; vznesene misli; vzneseno razpoloženje / vznesen glas, pogled; prim. vznesti
  20.      vznesênost  -i ž (é) stanje vznesenega človeka: vznesenost jih je minila, prevzela; govoriti v vznesenosti / vznesenost besed, čustev
  21.      vznêsti  vznêsem dov., vznésel vznêsla (é) 1. star. odnesti navzgor, dvigniti: veter vznese listje / konji so jih vznesli po cesti proti mestu hitro odpeljali 2. knjiž. spraviti v višje, od stvarnega sveta odmaknjeno duševno, duhovno stanje: drznost in vitkost stavbe opazovalca vzneseta; taki trenutki ju vznesejo k višavam; prim. vznesen
  22.      vznòs  vznôsa m ( ó) zastar. 1. prenos navzgor, dvig: vznos težkih bremen z dvigalom ♦ šport. vznos nog dvig iztegnjenih nog 2. vznesenost, zanos: čustvo daje volji vznos / reči z vznosom / pesniški vznos
  23.      vznosít  -a -o prid. () zastar. 1. ponosen: vznosit stopati na krov / vznosita dežela 2. vznesen, zanosen: vznosito pripovedovanje / vznosit glas
  24.      vzórčast  -a -o prid. (ọ̄) ki ima vzorec: vzorčasto blago / vzorčasta obleka
  25.      vzórniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vzornike: vzorniške lastnosti / vzorniška skupina

   38.139 38.164 38.189 38.214 38.239 38.264 38.289 38.314 38.339 38.364  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA