Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (38.214-38.238)


  1.      vtiskováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s pritiskanjem spravljati v kaj: vtiskovati semena v zemljo; vtiskovati kaj globoko v pesek 2. s pritiskanjem povzročati, da se naredi podoba predmeta v čem: vtiskovati model v pesek; vtiskovati roko v sneg // s pritiskanjem delati kaj v kaj: vtiskovati črke v glino; vtiskovati okraske v vosek / vtiskovati vzorec v papir, usnje 3. ekspr. z močnim delovanjem povzročati, da kaj pride v notranjost, duševnost koga: vtiskovati komu v zavest, naj se bojuje do zmage / vtiskovati komu v spomin vrstni red opravil 4. delati, povzročati, da ima kaj kako lastnost, značilnost: dramatik vtiskuje živalim in pravljičnim bitjem človeške lastnosti / publ. njegovi pripovedi vtiskuje pečat velika angažiranost vtiskováti se zaradi pritiska prodirati v kaj: stopala so se mu vtiskovala globoko v pesek ♪
  2.      vtisnína  -e ž (í) knjiž. vboklina, nastala zaradi pritiska, pritiskanja česa: vtisnina na kavču ♦ med. vtisnina na glavi ♪
  3.      vtísniti  -em dov. (í ȋ) 1. s pritisnjenjem spraviti v kaj: vtisniti koščke sadja v testo; vtisniti kovinsko mrežico v zmehčano steklo / zrak vtisne živo srebro v cev potisne 2. s pritisnjenjem povzročiti, da se naredi podoba predmeta v čem: vtisniti predmet v vosek; vtisniti stopalo v sneg // s pritisnjenjem narediti kaj v kaj: vtisniti jamico v glino; vtisniti okrasek v maslo / vtisniti vzorec v papir, tkanino / ekspr. žalost ji je vtisnila gube ♦ papir., tekst. vtisniti moare 3. s pritisnjenjem, pritiskanjem vbočiti: pri trčenju vtisniti leva vrata avtomobila 4. ekspr. z močnim delovanjem povzročiti, da kaj pride v notranjost, duševnost koga: vtisniti otrokom v zavest, da je izobrazba potrebna / vtisniti komu kaj v glavo 5. narediti, povzročiti, da ima kaj kako lastnost, značilnost: vtisniti svojemu vedenju odločnost / publ. vtisniti deželi sodoben pečat; vtisniti izvedbi drugačen značaj dati vtísniti se 1. zaradi pritiska prodreti v kaj: kamenje se je vtisnilo v podplate; stopalo se je vtisnilo v sneg 2. zaradi pritiska vbočiti se: pod njegovo težo se je pokrov vtisnil 3. ekspr. priti v notranjost, duševnost koga: njegova podoba se je vtisnila vanj / ta dogodek se mu je vtisnil v dušo, srce ● ekspr. vtisnil se ji je v srce vzljubila ga je vtísnjen -a -o: tapeta z vtisnjenim vzorcem; blatnik je nekoliko vtisnjen; v njen obraz je vtisnjena groza ♪
  4.      vtísnjenje  -a s (ȋ) glagolnik od vtisniti: vtisnjenje modela v vosek / vtisnjenje dogodka, podobe v zavest ♪
  5.      vtróšnik  -a m (ọ̑) petr. večje zrno rudnin magmatskih kamnin v drobnozrnati ali steklasti osnovi ♪
  6.      vulgarizátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vulgarizatorje ali vulgariziranje: vulgarizatorski nazori / vulgarizatorska dela ♪
  7.      vulgárnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost vulgarnega: zabavala jih je njegova vulgarnost / vulgarnost izražanja / očitati delu vulgarnost / niso še pozabili njegovih vulgarnosti grobih, prostaških dejanj ∙ knjiž. predavatelj je zašel v vulgarnost začel preveč aktualno poenostavljeno, preprosto obravnavati, prikazovati kaj ♪
  8.      vulkanolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vulkanologe ali vulkanologijo: vulkanološki inštitut / vulkanološka opazovanja ♪
  9.      vulkánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vulkan: vulkansko delovanje / vulkansko žrelo odprtina v zemeljski skorji, skozi katero prihaja na površje lava ∙ ekspr. vulkanski izbruh bolečin zelo močen, silovit ♦ geol. vulkanski izbruh prodor lave in drugih snovi iz notranjosti zemlje na površje; vulkanski otok otok, ki so ga zgradile predornine; vulkanski potres; petr. vulkanska breča; vulkansko steklo steklu podobna kamnina, ki nastane pri hitrem strjevanju lave ♪
  10.      vúzemski  -a -o [zǝm] prid. (ú) nar. vzhodno velikonočen: vuzemske pisanice / vuzemski čas ♪
  11.      vzajémnost  -i ž (ẹ̑) 1. povezanost s čim enakim, ustreznim kot povračilom: dogovoriti se o vzajemnosti prevajanja literarnih del / sporazum temelji na vzajemnosti ♦ jur. načelo vzajemnosti načelo, po katerem priznava država drugi državi ali njenim državljanom določene pravice, ugodnosti s pogojem, da jih tudi druga država priznava njej oziroma njenim državljanom // medsebojna povezanost, odvisnost: vzajemnost med rastlinstvom in živalstvom / vzajemnost duševnega in telesnega razvoja 2. medsebojna povezanost, pomoč, podpora članov kake skupnosti: računati, zanesti se na vzajemnost; delavska, vaška vzajemnost; občutek vzajemnosti / slovanska vzajemnost ♪
  12.      vzbesnéti  -ím dov., vzbêsni in vzbésni (ẹ́ í) postati besen: vzbesnel je in začel razbijati posodo; vzbesnela je zaradi njegove trdosrčnosti; spet, takoj vzbesneti / ekspr. reka ob nalivih vzbesni vzbesnèl in vzbesnél -éla -o: vzbesnel človek ♪
  13.      vzblestéti  -ím dov., vzblésti in vzblêsti (ẹ́ í) knjiž. zableščati se, zalesketati se: dragulj vzblesti; morska gladina vzblesti kot srebro / v očeh mu vzblestijo solze se blesteč pojavijo / nad vrhovi je vzblestel mesec je vzšel ♪
  14.      vzblestévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. večkrat zableščati se, zalesketati se: vodna gladina vzblesteva; oči so ji vzblestevale od sreče / nad izložbami vzblestevajo reklame se sveteč pojavljajo / požari vzblestevajo in ugašajo zagorevajo ♪
  15.      vzbóčenost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost vzbočenega: vzbočenost stopala ♪
  16.      vzbóklost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost vzboklega: vzboklost trebuha ♪
  17.      vzbŕst  -í ž (ȓ) 1. glagolnik od vzbrsteti: mraz zadržuje vzbrst drevja 2. med. posamezna bolezenska sprememba na koži ali sluznici pri izpuščaju; eflorescenca: koža, polna vzbrsti / kožna vzbrst ♪
  18.      vzbrstéti  -ím dov. (ẹ́ í) narediti brste: okrasno grmovje je čez noč vzbrstelo / popje je vzbrstelo že marca se je odprlo / ekspr. pod nosom so mu vzbrstele brčice zrasle; pren., ekspr. med njima vzbrsti ljubezen, prijateljstvo; javno življenje je takrat bujno vzbrstelo ♪
  19.      vzbúrjenost  -i ž (ȗ) stanje vzburjenega: po vsem telesu je čutil prijetno vzburjenost; čustvena, telesna vzburjenost / spolna vzburjenost / knjiž. od vzburjenosti rdeč obraz vznemirjenosti, razburjenosti ♪
  20.      vzbúrkanost  -i ž (ȗ) stanje vzburkanega: vzburkanost morja / ekspr. čustvena, notranja vzburkanost vznemirjenost, razvnetost ♪
  21.      vzburljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost vzburljivega: vzburljivost dotikov; stopnja vzburljivosti / spolna vzburljivost / knjiž. za bolnika je značilna velika vzburljivost razburljivost ♪
  22.      vzcvèsti  tudi vzcvestì vzcvetèm, in vzcvêsti vzcvêtem [-cvǝ- in -cve-] dov., vzcvèl vzcvelà in vzcvêla in vzcvetèl vzcvetlà in vzcvêtel vzcvêtla (ǝ̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas 1. narediti cvet, cvete: tulipan vzcvete; vzcvesti pozno spomladi / ekspr. vrt vzcvete 2. ekspr. dobiti (zelo) zdrav, lep videz: dekle je čez noč vzcvelo 3. ekspr. postati gospodarsko uspešen: mesto vzcvete v šestnajstem stoletju // pojaviti se v veliki meri: v deželi vzcvete umetnost // pojaviti se sploh: med njima kmalu vzcvete ljubezen ♪
  23.      vzdráženost  -i ž (ā) stanje vzdraženega: povzročiti vzdraženost; živčna vzdraženost; vzdraženost čutil / spolna vzdraženost ♪
  24.      vzdražljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost vzdražljivega: povečati vzdražljivost organa; čustvena, živčna vzdražljivost / knjiž. lotila se ga je čudna vzdražljivost razdražljivost, razburjenost ♪
  25.      vzdržánost  -i ž (á) knjiž. zadržanost: kazati vzdržanost; vzdržanost in boječnost ♪

   38.089 38.114 38.139 38.164 38.189 38.214 38.239 38.264 38.289 38.314  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA