Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (38.064-38.088)

vsestránski -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na vse strani: vsestranska omejitev prostora; vsestranska zaokroženost ploskve / vsestranski prikloni 2. ki zajema vsa področja, vse strani česa: vsestranski gospodarski razvoj; nuditi vsestransko pomoč; vsestranska razgledanost; vsestransko sodelovanje med državami / vsestranska raziskava; razprava je bila vsestranska; vsestransko obvladanje učnih predmetov popolno, temeljito // ki obvlada mnoga področja: vsestranski športnik, umetnik / vsestranska osebnost osebnost, ki ima zelo razvite telesne, razumske, čustvene, družbene lastnosti 3. primeren, uporaben za različne namene: vsestranska priprava; vsestransko vozilo / vsestranska uporabnost česa vsestránsko prisl.: vsestransko delovati; vsestransko se spremeniti; predlog je bil vsestransko sprejet; vsestransko uporabni izdelki ♪
vsestránskost -i ž (á) lastnost, značilnost vsestranskega: vsestranskost proučevanja česa / človekova vsestranskost; vsestranskost športnika / vsestranskost priprave ♪
vsesvéten in vsesvêten -tna -o prid. (ẹ̑; é) nanašajoč se na vse svete: vsesvetne rože na grobovih / vsesvetno razpoloženje ♪
vsesvétnica in vsesvêtnica -e ž (ẹ̑; é) nar. krizantema: bele in rumene vsesvetnice ♪
vsesvétski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vse svete: vsesvetsko cvetje / zunaj je bilo mrzlo vsesvetsko vreme ♪
vsešír -a m (ȋ) knjiž., redko prostranstvo, širjava: stal je na hribu in opazoval vsešir pod seboj ♪
vseučilíšče -a s (í) knjiž. univerza: ustanoviti vseučilišče; iti na vseučilišče; profesor na vseučilišču ♪
vseučilíščen -čna -o prid. (ȋ) knjiž. univerziteten: vseučiliščno poslopje / prijatelja sta še iz vseučiliščnih let / vseučiliščni profesor ♪
vseučilíščnik -a m (ȋ) knjiž. študent, visokošolec: družabno življenje vseučiliščnikov; dom za vseučiliščnike ♪
vseučilíški -a -o prid. (ȋ) knjiž. univerziteten: obujati spomine na vseučiliška leta / mesto je znano vseučiliško središče / končati vseučiliški študij / vseučiliški profesor ♪
vseúm -a m (ȗ) knjiž., redko vseobsegajoč um: narava je izraz vseuma ♪
vsèuničujóč tudi vsèuničujòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) ki vse uničuje: vseuničujoč mraz, ogenj; obsoditi vseuničujočo vojno ♪
vsèusmíljen -a -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. ki se vseh usmili: vseusmiljen dobrotnik ♪
vsevdílj prisl. (ȋ) knjiž. nenehno, ves čas: vsevdilj je čutila bolečino / vsevdilj naraščata vloga in pomen elektronike čedalje bolj; hiše in luči ob progi so bile vsevdilj gostejše čedalje ♪
vsevéčen -čna -o prid. (ẹ̄) knjiž. večen: vsevečna modrost / vsevečno iskanje skrivnosti ♪
vsevéd -a m (ẹ̑) knjiž. vseveden človek: bil je nekakšen vseved; modrost starih vsevedov ♪
vsevédec -dca m (ẹ̑) knjiž. vseveden človek: gledališki vsevedec / vaški posebnež in vsevedec ♪
vsevéden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nav. ekspr. ki vse ve: vsevedni ljudje; biti vseveden; delati se vsevednega / vsevedni nauk ♦ rel. vsevedni Bog vsevédno prisl.: vsevedno odgovarjati na vprašanja ♪
vsevédež -a m (ẹ̑) ekspr. vseveden človek: imeti sloves vsevedeža ♪
vsevédka -e ž (ẹ̑) ekspr. vsevedna ženska: spraviti vsevedko z vprašanji v zadrego ♪
vsevédnež -a m (ẹ̑) ekspr. vseveden človek: samozavesten vsevednež ♪
vsevédnost -i ž (ẹ́) lastnost vsevednega človeka: otroci verjamejo v vsevednost staršev; avtorjeva vsevednost; namišljena vsevednost ♦ rel. božja vsevednost ♪
vsèvedóč tudi vsèvedòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) knjiž. ki vse ve: vsevedoči ljudje / vsevedoče oči ♪
vsevíd -a m (ȋ) knjiž. kdor vse vidi, opazi: vsevidi in vsevedi ♪
vsevídec -dca m (ȋ) knjiž. kdor vse vidi, opazi: skriti se vsevidcem ♪

37.939 37.964 37.989 38.014 38.039 38.064 38.089 38.114 38.139 38.164

Strežnik ZRC SAZU

Pripombe

Iskalnik: NEVA