Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (37.739-37.763) 
- vprašljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki vzbuja dvom, pomisleke glede pravilnosti, sprejemljivosti: vprašljiva odločitev, trditev; moralno vprašljivo dejanje / nagnjenost k pretiravanju, prepirljivost in druge vprašljive lastnosti // navadno v povedni rabi negotov, nezanesljiv: zaradi pomanjkanja sredstev je gradnja novega vrtca vprašljiva; zmaga ni več vprašljiva / pot skozi sotesko je včasih vprašljiva tvegana vprašljívo prisl.: vprašljivo govoriti, razlagati kaj / v povedni rabi: tako trditi je vprašljivo; vprašljivo je, ali bodo načrt mogli uresničiti vprašanje je; sam.: v članku je marsikaj vprašljivega ♪
- vprašljívost -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost vprašljivega: vprašljivost trditve / vprašljivost tematike / vprašljivost obstoja, zmage negotovost, nezanesljivost ♪
- vprêsti vprêdem in vprésti vprédem dov., stil. vprèl vprêla in vpréla (é; ẹ́) s predenjem narediti, da pride kaj v kaj: vpresti v nit barvna vlakna / vpresti tanjša vlakna med debelejša ∙ ekspr. vpresti v predavanje zanimive podatke vključiti ♪
- vpréženost -i ž (ẹ̑) stanje vpreženega: vpreženost je žival motila / ekspr. vpreženost v delo ♪
- vpúst -a m (ȗ) glagolnik od vpustiti: vpust pare v parni stroj ♪
- vpustíti -ím dov., vpústil (ȋ í) strojn. narediti, da kaj pride v kaj: vpustiti paro v parno turbino ♪
- vráčarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vrače ali vračarstvo: vračarski zagovori / dobro je opravljal svoje vračarsko delo ♪
- vráčarstvo -a s (ȃ) 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih vplivanje na koga z dejanji, stvarmi, ki imajo nenavadno, skrivnostno moč ali napovedovanje prihodnosti po določenih znamenjih: vračarstvo in šamanstvo 2. star. zdravljenje, padarstvo: ukvarjati se z vračarstvom ♪
- vragóljast -a -o prid. (ọ́) zastar. zelo razposajen, poreden: vragoljast otrok / vragoljast smeh ♪
- vrágsigavédi in vrág si ga védi prisl. (ȃ-ẹ́) ekspr. 1. izraža negotovost, nedoločnost: iti vragsigavedi kam; odšla je vragsigavedi po kaj // z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: vragsigavedi kaj vse je morala prestati 2. v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: vragsigavedi, morda je njegovemu veselju vzrok dobro vino ♪
- vranjelás in vranjelàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ekspr. ki ima črne lase s kovinskim sijajem: vranjelaso dekle ♪
- vrásel -sla -o tudi vrástel -tla -o [ǝu̯] prid. (ā á) ki se vraste v kaj: vrasel noht / dobro vrasle rastline / ekspr. v domačo pokrajino vrasel pisatelj ◊ les. vrasla grča; petr. vrasla rudnina večji kristali kake rudnine, ki nastopa v svoji značilni obliki v kamnini; prim. vrasti se ♪
- vráska -e ž (ā) star. 1. (kožna) guba: žalost ji je zarezala globoke vraske v obraz 2. brazgotina: imeti rdečo vrasko na čelu ♪
- vráslost -i ž (á) stanje vraslega: vraslost rastlin / ekspr. vraslost tuje besede v domači jezik ♪
- vrást -í ž (ȃ) glagolnik od vrasti se: nove koreninice zagotavljajo močnejšo vrast rastline ♪
- vrásti se vrástem se tudi vrásem se dov., vrásel se in vrástel se (á) 1. rastoč priti, prodreti v kaj: noht se vraste v meso / korenine se vrastejo v razpoke // rastoč priti, prodreti v podlago, okolje in se povezati: presajene rastline se še niso dobro vrasle; borci so vztrajali na položajih, kot da so se vrasli v zemljo 2. postati obdan s tem, kar ga rastoč začne obdajati: obroč se je vrasel v drevo 3. ekspr. začeti skladno, organsko obstajati, živeti v čem: vrasti se v kolektiv, mesto / stavba se vraste v pokrajino // postati trajna sestavina česa: te besede so se popolnoma vrasle v jezik / otrok se je vrasel v njeno srce ji je postal ljub vráščen -a -o: biti vraščen v domačo pokrajino; vraščena rastlina; prim. vrasel ♪
- vráščanje -a s (á) glagolnik od vraščati se: vraščanje rastlin v prst / vraščanje koga v skupnost ♪
- vráščati se -am se nedov. (á) 1. rastoč prihajati, prodirati v kaj: noht se vrašča v meso; korenine se vraščajo globoko v zemljo ♦ gozd. listavci se vraščajo v sestoj iglavcev // rastoč prihajati, prodirati v podlago, okolje in se povezovati: nanovo posajene rastline se že vraščajo / presajeno tkivo se dobro vrašča 2. postajati obdan s tem, kar ga rastoč začenja obdajati: obroč se vse bolj vrašča v drevo 3. ekspr. začenjati skladno, organsko obstajati, živeti v čem: priseljenci se vraščajo v mesto / vraščati se v delo, novo življenje / stavbe se lepo vraščajo v okolje // postajati trajna sestavina česa: umetniške izpovedi se vraščajo v duha ljudi; v jezik se vrašča vse več tujega / ta človek se mu vse bolj vrašča v srce mu postaja vse ljubši ♪
- vráščenost -i ž (ȃ) stanje vraščenega: vraščenost tkiva / ekspr. vraščenost umetnika v domačo pokrajino ♪
- vráštvo -a s (ȃ) star. zdravilo: zbirati zelišča za vraštvo; vraštvo proti božjasti // zdravilstvo, padarstvo: opustiti svoje vraštvo ♪
- vratárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na vratarje: vratarska dela / vratarska loža ♪
- vratíšče 1 -a s (í) bot. del rastline med korenino in steblom; koreninski vrat ♪
- vratíšče 2 -a s (í) prostor ob vratih: z zaveso zakrito vratišče; vratišče in oknišče ♪
- vratolómnost -i ž (ọ̄) ekspr. 1. lastnost, značilnost vratolomnega: vratolomnost skoka 2. vratolomno dejanje: plezanje po teh skalah je prava vratolomnost ♪
- vrázovstvo -a s (ȃ) narodni, jezikovni nazor ali ravnanje, značilno za Stanka Vraza: vrazovstvo ga je kmalu minilo; odklanjati vrazovstvo ♪
37.614 37.639 37.664 37.689 37.714 37.739 37.764 37.789 37.814 37.839