Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (37.564-37.588)


  1.      vnapréjšnjost  -i ž (ẹ̄) značilnost vnaprejšnjega: vnaprejšnjost trditev ♪
  2.      vnášanje  -a s (ȃ) glagolnik od vnašati: odlok o vnašanju denarja v državo / vnašanje vojaških objektov v splošne zemljevide je prepovedano / vnašanje zastarelih nazorov ♪
  3.      vnášati  -am nedov. (ȃ) 1. z nošenjem spravljati v kaj: vnašati pohištvo v hišo 2. z določenim postopkom delati, da kaj pride v kaj: vnašati barvilo v premaz; vnašati z injekcijsko iglo; s škropljenjem vnašati v zemljo strupene snovi ♦ elektr. vnašati podatke v (elektronski) računalnik 3. s pisanjem, risanjem delati, da kaj postane del česa: vnašati podatke v tabelo; vnašati popravke v besedilo / vnašati brzojavke, dopise v poseben zvezek vpisovati 4. delati, povzročati, da se v čem pojavi, nastane to, kar izraža dopolnilo: vnašati razdor v skupino; vnašati zmedo v promet // delati, povzročati, da kaj postane tako, kot izraža dopolnilo: vnašati živahnost v gledališko delo / novice vnašajo med ljudi nemir ♪
  4.      vnémarnost  tudi vnemárnost -i ž (ẹ̑; á) star. 1. ravnodušnost, brezbrižnost: vnemarnost za domačo književnost 2. neskrbnost, malomarnost, neprizadevnost: zaradi vnemarnosti je bil odpuščen; vnemarnost delavcev ♪
  5.      vnések  -ska m (ẹ̑) 1. kar se vnese v kaj: vneski v tabeli kažejo temperature v določenem obdobju; kontrolirati vneske 2. knjiž. kar se čemu (pozneje) doda: motiv o nezvestobi je v tej ljudski pesmi drugoten vnesek / nekateri vneski v romanu so moteči ♪
  6.      vnêsti  vnêsem dov., vnésel vnêsla (é) 1. z nošenjem spraviti v kaj: vnesti prtljago v sobo / vnesti v državo določeno količino denarja 2. z določenim postopkom narediti, da kaj pride v kaj: vnesti v snov barvilo, lepilo; vnesti v telo prenašalca bolezni, strup; z gnojili vnesti v zemljo manjkajoče snovi ♦ elektr. vnesti podatke v (elektronski) računalnik 3. s pisanjem, risanjem narediti, da kaj postane del česa: vnesti v grafikon podatke; vnesti številke v tabelo / pisar. vnesti kaj v zapisnik zapisati; publ. stroške za telefonski priključek bo treba vnesti v predračun jih upoštevati v predračunu 4. narediti, povzročiti, da se v čem pojavi, nastane to, kar izraža dopolnilo: vnesti spremembe v gospodarstvo // narediti, povzročiti, da kaj postane tako, kot izraža dopolnilo: vnesti v tekmo več živahnosti / govorice so vnesle v ljudi nezaupanje vnesèn tudi vnešèn -êna -o: na zemljevidu so vnesene nove meje ♪
  7.      vnetíšče  -a s (í) 1. kem. temperatura, pri kateri se določena snov vname: segreti do vnetišča; vnetišče lesa; vnetišče in vrelišče 2. med. mesto vnetja: prvotno vnetišče je bilo v pljučih / tuberkulozno vnetišče ♪
  8.      vnetljívost  -i ž (í) lastnost vnetljivega: vnetljivost alkohola, lesa; laboratorijsko preizkušati vnetljivost premogovega prahu / ekspr. svojo vnetljivost je krotila, kolikor je mogla ♪
  9.      vnétost  -i ž (ẹ̑) ekspr. velika prizadevnost, navdušenost: začetna vnetost je kmalu minila / vnetost za delo / delali so z veliko vnetostjo ♪
  10.      vnòs  vnôsa m (ȍ ó) glagolnik od vnesti: vnos tujega denarja v državo / vnos podatkov v računalnik ◊ papir. vlaknine in druge sestavine, ki se vnesejo v mešanico za izdelavo papirja ♪
  11.      vnóžati se  -am se nedov. (ọ̑) nar. vzhodnoštajersko, z dajalnikom ne ljubiti se, ne dati se: vnoža se mi iti po drva ♪
  12.      vodénast  -a -o prid. (ẹ̑) redko podoben vodi: vodenast izcedek / vodenasta omaka redka, vodena ♪
  13.      vodeníčnost  -i ž (ȋ) knjiž. vodenica: znaki vodeničnosti ♪
  14.      vodenoglávost  -i ž (á) med. čezmerno nabiranje tekočine v lobanjski votlini: otrok je umrl zaradi vodenoglavosti ♪
  15.      vodénost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost vodenega: vodenost zgodnjega sadja / vodenost mleka / ekspr. vodenost članka ♪
  16.      vodílnost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost vodilnega: v humoreski je poudarjena vodilnost direktorja / vodilnost nekaterih dednih lastnosti dominantnost ♪
  17.      vodíteljski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na voditelje: voditeljska priljubljenost; imeti voditeljske sposobnosti / voditeljski položaj ♪
  18.      vodíteljstvo  -a s (ȋ) knjiž. 1. voditeljsko mesto, voditeljski položaj: bati se za svoje voditeljstvo 2. značilnost voditelja: voditeljstvo mu je bilo že prirojeno ● zastar. zahvaliti se za prijazno voditeljstvo vodenje; zastar. voditeljstvo šole vodstvo, ravnateljstvo ♪
  19.      vodljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost vodljivega: otrokova vodljivost se spreminja ♦ lov. učiti psa vodljivosti ♪
  20.      vodnátost  -i ž (á) lastnost, značilnost reke, potoka glede na količino vode: vodnatost naših rek ♪
  21.      vódnikovski  -a -o prid. (ọ̑) tak kot pri Vodniku: vodnikovski ritem / vodnikovska šegavost ♪
  22.      vodníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vodnike: vodniški izpit, tečaj / dečki so mu priznavali vodniško vlogo ♪
  23.      vodníštvo  -a s (ȋ) dejavnost vodnikov: zgodovina slovenskega gorskega vodništva / ekspr. pri njej išče zaščito in vodništvo ♪
  24.      vodnjákast  -a -o prid. (á) podoben vodnjaku: vodnjakasto brezno ♪
  25.      vodnjáški  -a -o (á) pridevnik od vodnjak: vodnjaška veriga ♪

   37.439 37.464 37.489 37.514 37.539 37.564 37.589 37.614 37.639 37.664  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA