Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (37.539-37.563)


  1.      vlastodŕžec  -žca m (ȓ) zastar. oblastnik: vojaški vlastodržci ♪
  2.      vlasúlja  -e ž (ú) zastar. lasulja: nositi vlasuljo ◊ zool. voščena vlasulja bledorumen morski ožigalkar z valjastim telesom in številnimi lovkami; voščena vetrnica ♪
  3.      vláški  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na Vlahe: vlaška naselbina / krščanski vlaški staroselci 2. zastar. italijanski: dobro govoriti vlaški jezik ♪
  4.      vlážnost  -i ž (á) 1. lastnost vlažnega: vlažnost rok je lahko znak bolezni 2. vlaga: vlažnost se širi po ometu; opeka vpija vlažnost iz zemlje / te rastline uspevajo v krajih z zadostno zračno vlažnostjo ◊ meteor. absolutna vlažnost množina vodne pare na 1 m3 zraka; relativna vlažnost razmerje med absolutno vlažnostjo in največjo mogočo absolutno vlažnostjo pri določeni temperaturi ♪
  5.      vlážnosten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na vlažnost: temperaturne in vlažnostne spremembe / v takih vlažnostnih razmerah žito hitreje zori ♪
  6.      vlečljívost  -i ž (í) lastnost vlečljivega: vlečljivost medu ♦ agr. bolezen vina, pri kateri je vino gosto tekoče in navadno vsebuje malo kisline ♪
  7.      vlésti se  vlézem se dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z lezenjem priti v kaj: muhe so se vlezle v špranje 2. počasi tekoč, polzeč se razširiti v notranjost česa: barva se vleze v razpoke; pren., ekspr. mraz se vleze v kosti ♪
  8.      vljúdnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost vljudnega človeka: všeč jim je njegova vljudnost; pretirana vljudnost / iz vljudnosti spregovoriti s kom nekaj besed // ekspr. vljudno dejanje, ravnanje: obdali so ga z mnogimi vljudnostmi ♪
  9.      vljúdnosten  -tna -o prid. (ú) nanašajoč se na vljudnost: pozdraviti z vljudnostno kretnjo / izrekla sta si nekaj vljudnostnih fraz ♦ jur. vljudnostni obisk neuradni obisk diplomatskega ali konzularnega predstavnika pri pomembnejših družbenopolitičnih, gospodarskih ali kulturnih funkcionarjih brez določenega namena ♪
  10.      vlomílski  -a -o [u̯s in ls] prid. (ȋ) nanašajoč se na vlomilce: vlomilska skupina / vlomilsko orodje ♪
  11.      vložíšče  -a s (í) organizacijska enota v delovni organizaciji ali organu, ki sprejema vloge: oddati prošnjo v vložišču ♪
  12.      vmés  prisl. (ẹ̑) 1. izraža položaj med dvema ali več točkami: zraven hiše stojita hlev in skedenj, vmes je vodnjak; dati, postaviti kaj vmes; trava je precej redka, vmes rastejo jagode 2. izraža izvzemanje iz večje količine: v košari je precej lepih jabolk, vmes pa so tudi gnila; na trgu je veliko ljudi, vmes so tudi tujci 3. izraža trajanje, potek med prekinitvami kakega dejanja, stanja: vzpenjali so se in vmes počivali; bilo je precej hladno, vmes so bile otoplitve // izraža, da se kaj dogaja med potekanjem drugega dejanja: lilo je, vmes pa je grmelo in se bliskalo / ekspr. ne vtikaj se vmes, kadar govorijo odrasli ● biti vmes pog. pojasnil sem jim, kaj je vmes za kaj gre, v čem je bistvo; pog. prosim za čimprejšnji odgovor, ker je vmes stava ker gre za stavo; pog. od takrat je bilo že precej zim vmes je minilo; pog., ekspr. tu ima hudič svoje kremplje vmes stvar, zadeva se nenavadno, nepričakovano zapleta; ekspr. povsod ima prste vmes vmešava se v stvari, ki se ga ne tičejo; v pravem času poseči vmes narediti, ukreniti kaj takega, kar (odločilno) vpliva na potek česa; pog. delo bo končal, če ne bo prišlo kaj vmes če ne bo tega kaj preprečilo; pog. zmeraj pride kaj vmes se zgodi kaj nepričakovanega; kaj prepreči namere, načrte ♪
  13.      vmésen  -sna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je, leži vmes: vmesne črte; vmesne pregrade; tanke vmesne stene / izstopiti na vmesni postaji 2. ki je, traja med dvema časovnima točkama: vmesno obdobje 3. ki traja, poteka med prekinitvami kakega dejanja, stanja: vmesni postanki; vmesne otoplitve, razjasnitve 4. ki je glede na mogoči razpon med spodnjo in zgornjo mejo: vmesne številke konfekcije / vmesna velikost / vmesni barvni ton ● vmesni izdelki izdelki, namenjeni za nadaljnjo predelavo ◊ agr. vmesni posevek posevek, ki je sejan obenem z glavnim posevkom in zori hkrati z njim; vmesni sadež rastline iste vrste, ki se posadijo med osnovno kulturo; avt. vmesni plin plin, ki se dodaja med prestavljanjem; biol. vmesni gostitelj organizem, v katerem preživi zajedavec določeno razvojno fazo; bot. vmesna rast rast ob ponovni delitvi celic na že oblikovanih organih; grad. vmesna lega tram ostrešja, ki drži, nosi srednji del škarnikov; lingv. vmesni stavek stavek v drugem stavku, s katerim je skladenjsko povezan; navt. vmesna jadra trikotna jadra, privezana na naponah pri velikih jadrnicah; pal. vmesni člen okamnina, ki povezuje evolucijsko manj popolne organizme z evolucijsko popolnejšimi; strojn. vmesni zobnik zobnik med gonilnim in gnanim zobnikom, ki ohranja enako smer vrtenja gonilne in gnane gredi; šah. vmesna poteza nepričakovana poteza, s katero igralec spremeni predvideni potek igre; šol. vmesna ocena; šport. vmesni čas rezultat pri hitrostnem športu, merjen na določenem mestu med potekom tekmovanja ♪
  14.      vmesíti  in vmésiti -im dov., vméšen tudi vmésen (ȋ ẹ́) z mesenjem spraviti v kaj: vmesiti orehe, rozine v testo ♪
  15.      vmésje  -a s (ẹ̑) knjiž. vmesni čas, vmesno obdobje: leta odraščanja so v življenju nekakšno vmesje / vmesja med posameznimi plesi ♪
  16.      vmésnik  -a m (ẹ̑) elektr. naprava, ki povezuje dva sicer nezdružljiva sistema ali dva dela istega sistema in omogoča njuno medsebojno delovanje: tiskalnik je z vmesnikom povezan z računalnikom ♪
  17.      vmésnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost vmesnega: vmesnost prostora ♪
  18.      vméšati  tudi vmešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. z mešanjem spraviti v kaj: vmešati sladkor med moko; vmešati razžvrkljano jajce v juho 2. ekspr. povzročiti, da postane kdo udeležen pri čem: ne bi te rad vmešal v to zadevo vméšati se tudi vmešáti se udeležiti se česa, navadno nepovabljen, nezaželen: vmešati se v pogovor, prepir; v razpravo so se vmešali tudi drugi udeleženci srečanja; v vsako stvar se vmeša / zdaj se je vmešal oče: še mene poslušajte vméšan -a -o: noče biti vmešan v spor ♪
  19.      vmešávanje  -a s (ȃ) glagolnik od vmešavati: vmešavanje moke v vrelo vodo / neprimerno, vsiljivo vmešavanje; vmešavanje v osebne zadeve drugih / vojaško vmešavanje ♪
  20.      vmešávati  -am nedov. (ȃ) 1. z mešanjem spravljati v kaj: vmešavati koruzni zdrob v krop 2. ekspr. povzročati, da je kdo udeležen pri čem: ne vmešavaj otrok v te zadeve vmešávati se 1. udeleževati se česa, navadno nepovabljen, nezaželen: vmešavati se v pogovor, prepir; raje se ne vmešavaj v to ∙ ekspr. ne vmešavaj se v moje posle ne rešuj mojih problemov, vprašanj 2. z dejanjem, ukrepom (odločilno) vplivati na notranje ali zunanje zadeve druge države: sosednje države se vmešavajo z orožjem / gospodarsko, politično se vmešavati ♪
  21.      vmísliti se  -im se dov. (í ȋ) knjiž. vživeti se: vmisliti se v položaj, razmere ♪
  22.      vmíšljati se  -am se nedov. (í) knjiž. vživljati se: dobro se vmišlja v otroški predstavni svet ♪
  23.      vnánjost  -i ž (ȃ) zunanjost: njegova vnanjost je izdajala meščana; pod osorno vnanjostjo je skrival veliko občutljivost; pivci zanemarjene vnanjosti / soditi ljudi po vnanjosti / lepa vnanjost živali; vnanjost kamnin / ognil se je opisovanju obraza in drugih vnanjosti ♪
  24.      vnánjščina  -e ž (ȃ) zunanjščina: vnanjščina hiše / dobrodušne oči so bile v nasprotju z robato vnanjščino zunanjostjo ♪
  25.      vnapréjšnji  -a -e prid. (ẹ̄) 1. ki se uresniči prej, kakor bi bilo pričakovati: za to je potreben vnaprejšnji dogovor; vnaprejšnja določitev; govoriti brez vnaprejšnje priprave; vnaprejšnje obvestilo, plačilo, soglasje / sklepati po vnaprejšnjih znamenjih predhodnih ♦ šol. vnaprejšnja habilitacija 2. ki je vnaprej določen, izoblikovan: lotiti se česa brez vnaprejšnjega načrta ♪

   37.414 37.439 37.464 37.489 37.514 37.539 37.564 37.589 37.614 37.639  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA