Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (37.326-37.350) 
- vezívast -a -o prid. (í) knjiž. ki je iz vezivnega tkiva: vezivaste ovojnice ♪
- vezívnost -i ž (ȋ) značilnost vezivnega: vezivnost lepila, malte ♪
- vezljívost -i ž (í) 1. lastnost česa, da se lahko veže s čim drugim: vezljivost malte / medčloveška vezljivost 2. lingv. lastnost besede, da ima v stavku ali besedni zvezi lahko skladenjsko dopolnilo: vezljivost glagolov, pridevnikov ♪
- vézniški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na veznik: vezniški del naprave / vezniški sloj zidakov / v sestavku moti velika vezniška nakopičenost / vezniški stavek stavek, ki ga uvaja veznik; vezniška beseda beseda, ki kaže na razmerje med dvema deloma sporočila ♪
- vežbalíšče -a s (í) knjiž. vadišče: vaditi na vežbališču; vojaško vežbališče; vežbališče za športne konje ♪
- véžiti se -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) postajati vegast, kriv: deske se na soncu vežijo ♪
- vglábljati se -am se nedov. (á) knjiž. 1. širiti se v globino česa: plesen se vglablja v liste / pogled se vglablja sam vase 2. poglabljati se: vglabljati se v delo, študij ♪
- vglobíti se -ím se dov., vglóbil se (ȋ í) knjiž. poglobiti se: vglobiti se v delo / vglobiti se v pesem ● knjiž. vglobiti rastlino z loncem vred v zemljo zakopati ♪
- vgnêsti vgnêtem dov., stil. vgnetó; vgnêtel in vgnétel vgnêtla, stil. vgnèl vgnêla (é) z gnetenjem spraviti v kaj: vgnesti rozine v testo ♪
- vgrêbsti vgrêbem dov., vgrébel vgrêbla (é) z grebenjem narediti, izoblikovati kaj v kaj: vgrebsti jamico, žleb v podlago vgrebèn -êna -o tudi vgrêben -a -o: vgrebeni okraski na glinasti posodi ♪
- vhodíšče -a s (í) star. vhod: zapeljati skozi vhodišče; vhodišče v palačo ♪
- víbast -a -o prid. (í) knjiž. spiralast: dvigati se v vibastih zavojih / vibasta cev víbasto prisl.: prah se vibasto vrtinči ♪
- vibracíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vibracijo: vibracijska hitrost / vibracijska naprava / vibracijska masaža ♦ med. vibracijska bolezen poškodbe v organizmu zaradi tresenja pri delu; teh. vibracijski valjar; vibracijsko sito ♪
- vibrafoníst -a m (ȋ) muz. kdor igra vibrafon: nastop vibrafonista ♪
- vicedómski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vicedome: vicedomski urad / vicedomski arhiv ♪
- vícešampión -a m (ȋ-ọ̑) publ. posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže drugo mesto: postati vicešampion / vicešampion državnega prvenstva ♪
- více vêrsa [verza] prisl. (ȋ-ȇ) knjiž. nasprotno, narobe: kapital kroži kot blago, nato kot denar in vice versa ♪
- vídeokaséta -e ž (ȋ-ẹ̑) kaseta z magnetnim trakom, slikovna kaseta: vložiti videokaseto ♪
- vídeotéks -a m (ȋ-ẹ̑) rad. prenašanje informacij po telekomunikacijskem omrežju na zahtevo uporabnika, pri katerem se dobi želeni podatek na zaslonu televizijskega sprejemnika: sprejeti informacijo po videoteksu ♪
- vídeotékst -a m (ȋ-ẹ̑) rad. prenašanje računalniško pripravljenih informacij v obliki besedil, risb po televiziji, ki se lahko sprejemajo s televizijskim sprejemnikom brez dodatne naprave: teletekst in videotekst ♪
- vidljívost -i ž (í) 1. možnost videti kaj, zlasti glede na lastnosti ozračja: vidljivost se izboljšuje, slabša; megla zmanjšuje vidljivost; dobra vidljivost / vidljivost je pod sto metrov; majhna vidljivost 2. knjiž. vidnost: vidljivost prometnih znakov ♪
- vídnost -i ž (í) 1. lastnost, značilnost vidnega: upoštevati vidnost barv; jasna, komaj zaznavna vidnost zvezd; vidnost in slišnost 2. vidljivost: zaradi megle je vidnost zmanjšana ♪
- vidovdánski -a -o prid. (ȃ) zgod., v zvezi vidovdanska ustava prva ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, izdana 28. junija 1921 ♪
- vidovítost -i ž (ȋ) knjiž. jasnovidnost: umetnikova vidovitost ♪
- vídrast -a -o prid. (ȋ) tak kot pri vidri: žival z vidrastim telesom ♪
37.201 37.226 37.251 37.276 37.301 37.326 37.351 37.376 37.401 37.426 
