Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (37.051-37.075) 
- vèčstránkarski -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ima več političnih strank: večstrankarski sistem / večstrankarska vlada ♪
- vèčstránski -a -o prid. (ȅ-á) nanašajoč se na več strani: večstranski sporazum; večstranska pogodba / večstranski agent / večstranska kritika / publ. večstranska uporaba uporaba za več (različnih) stvari ♪
- vèčtédenski -a -o [dǝn] prid. (ȅ-ẹ̑) ki traja več tednov: večtedensko deževje ♪
- vèčtisočglàv in vèčtisočgláv -áva -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-á; ȅ-ȃ) ekspr. ki sestoji iz več tisoč glav: večtisočglava čreda ovc; večtisočglava množica ♪
- vèčtisočléten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki traja več tisoč let: večtisočleten razvoj ♪
- vèčvédnost -i ž (ȅ-ẹ́) knjiž. dejstvo, da kdo več ve kot drugi: z namišljeno večvednostjo se je hotel uveljaviti ♪
- vèčvrédnost -i ž (ȅ-ẹ́) 1. stanje, lastnost večvrednega: biti prepričan o svoji večvrednosti; zavest večvrednosti / kompleks ali občutek večvrednosti pretirano občutje lastne vrednosti 2. ekon. presežna vrednost: podjetniki so si prilaščali večvrednost skupnega dela ♪
- vèčvrédnosten -tna -o prid. (ȅ-ẹ́) nanašajoč se na večvrednost: večvrednostna zavest / večvrednostni kompleks ali občutek pretirano občutje lastne vrednosti ♪
- vèčvŕsten -tna -o prid. (ȅ-ȓ) nanašajoč se na več vrst: večvrstni nasad ♦ agr. večvrstni okopalnik okopalnik, ki okopava več vrst hkrati ♪
- večvŕsten -tna -o prid. (ȓ) ki je več vrst: večvrstna opravila ♪
- védečnost -i ž (ẹ́) star. vedoželjnost: njena vedečnost je znana / z veliko vedečnostjo poslušati / iz vedečnosti iti gledat iz radovednosti ♪
- vedênjski -a -o prid. (ē) nanašajoč se na vedênje: vedenjske raziskave / vedenjski odkloni ♦ ped. vedenjska motenost otrok vedênjsko prisl.: vedenjsko moten ♪
- védeštvo -a s (ẹ̑) sposobnost vedežev, napovedovalcev: priznavati komu vedeštvo ♪
- vedeževálski -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na vedeževalce ali vedeževanje: vedeževalska sposobnost / vedeževalski pripomočki ♪
- védnost -i ž (ẹ́) 1. dejstvo, da kdo kaj ve: vednost nalaga človeku tudi odgovornost; vednost, da še ni prepozno, ga pomirja; vednost o duševnih procesih / narediti brez vednosti, z vednostjo koga / pisar. v vednost: a) predsedniku b) članom 2. kar kdo ve: dlje pa naša vednost ne sega; po moji vednosti sosed nima več avtomobila / to trdim iz lastne vednosti // kar se ve sploh: sodobna vednost ne daje opore za tako razlago; vednost o družbi se širi, poglablja 3. zastar. znanje: potrebna je dobra vednost nemškega jezika 4. zastar. veda, znanost: ukvarjati se z geologijo in drugimi vednostmi; odkritja vednosti; umetnost in vednost / vremenska vednost vremenoslovje ♪
- védnosten -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na vednost: vednostna poglobitev / vednostna natančnost znanstvena ♪
- vedoslóvje -a s (ọ̑) zastar. spoznavoslovje, gnoseologija ♪
- vedožêljnost -i ž (é) lastnost, značilnost vedoželjnega človeka: njegova vedoželjnost je znana; otroška vedoželjnost / ekspr. vedoželjnost ga je gnala naprej ♪
- vedríšče -a s (í) prostor, kraj, kjer kdo vedri: pred nevihto so si poiskali vedrišče ♪
- vêdrost in védrost tudi vedróst -i ž (é; ẹ́; ọ̑) 1. stanje vedrega človeka: obšla ga je vedrost / vedrost duha 2. lastnost, značilnost vedrega: vedrost neba / vedrost pomladanskega vremena ♪
- védski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na veda2: vedska književnost / vedska doba ♪
- végast -a -o prid. (ẹ́) 1. nepravilno, nezaželeno neraven, zvit: vegast strop; vegasta deska, streha / vegast rob; vegasta brazda / ekspr.: pokrajina je vegasta; vegasto zemljišče 2. ki zaradi nepravilne, nezaželene neravnosti ne stoji trdno: vegast stol; vegasta brv; vegasta skleda / ekspr. vegasti koraki 3. nepravilno, neurejeno nagnjen: vegast križ, plot; hiša je že vsa vegasta; vegasta vrata / ekspr. vegasta pisava végasto prisl.: vrata vegasto visijo ♪
- végavost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost vegavega: vegavost desk ♪
- vegetacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vegetacijo: vegetacijska doba / vegetacijski pas; vegetacijska karta / vegetacijska inverzija pojav, da v kraških vrtačah zaradi posebnih klimatskih razmer nastopajo vegetacijski pasovi v obratnem zaporedju; vegetacijska točka korenine embrionalne celice, ki omogočajo rast korenine ♦ geogr. vegetacijska meja nadmorska višina, do katere sega vegetacija ♪
- vegetarijánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vegetarijance ali vegetarijanstvo: vegetarijanska hrana / vegetarijansko gibanje ♪
36.926 36.951 36.976 37.001 37.026 37.051 37.076 37.101 37.126 37.151