Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (37.026-37.050) 
- vèčlísten -tna -o prid. (ȅ-ȋ) les., navadno v zvezi večlistna žaga žaga, ki ima več listov ♪
- vèčmésečen -čna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki traja več mesecev: večmesečni tečaj; večmesečno potovanje ♪
- vèčmésten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) mat. ki sestoji iz več mest: večmestno število ♪
- vèčmilijónski -a -o prid. (ȅ-ọ̑) nanašajoč se na več milijonov: večmilijonski narod / večmilijonsko mesto / večmilijonska škoda ♪
- vèčnadstrópen -pna -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ima več nadstropij: večnadstropna hiša ♪
- vèčnaménski -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki je za več namenov: večnamenski prostor; stavba bo večnamenska ♪
- vèčnárodnosten -tna -o prid. (ȅ-á) ki ima več narodnosti, narodov: večnarodnostna država / večnarodnostna posadka ♪
- véčnost -i ž (ẹ̄) 1. večno trajanje: kaj je tisoč let proti večnosti; trenutek večnosti; neskončnost in večnost; dolg kakor večnost zelo dolg // v nekaterih religijah posmrtno večno a) trajanje: upati na plačilo v večnosti b) obstajanje: upati na večnost; telo je v zemlji, duša pa v večnosti / rajska večnost 2. lastnost, značilnost večnega: delo za človeštvo daje posamezniku večnost / večnost resnice; večnost zla 3. ekspr. doba, ki se zdi, da traja veliko časa: vsaka ura se mu je zdela večnost; minute so se vlekle v večnost / minila je cela, dolga večnost, njih pa od nikoder / graditi hišo za večnost // v prislovni rabi, z izrazom količine zelo dolgo: čakati celo, dolgo večnost ● evfem. iti, preseliti se, stopiti v večnost umreti; ekspr. dnevi, leta tečejo v večnost minevajo; pred vrati večnosti spoznati zmoto v krščanskem okolju tik pred smrtjo ♪
- véčnosten -tna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na večnost: ljubezen, smrt in druge večnostne teme umetnosti / večnostna harmonija / nadzemeljski, večnostni cilji; sam.: v njegovi glasbi je nekaj večnostnega ♪
- vèčpasóven -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) urb., v zvezi večpasovna cesta cesta z več prometnimi pasovi ♪
- vèčpasóvnica -e ž (ȅ-ọ̑) žarg., urb. večpasovna cesta: graditi večpasovnice ♪
- vèčplásten -tna -o prid. (ȅ-ā) ki je iz več plasti: večplastna obloga; pren. večplastna osebnost ♦ papir. večplastni karton karton iz več samostojno oblikovanih plasti, ki se v mokrem stanju na kartonskem stroju stisnejo, da se sprimejo ♪
- vèčplástnost -i ž (ȅ-ā) lastnost, značilnost večplastnega: večplastnost zemljišča; pren. večplastnost duševnosti ♪
- vèčpoménski -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ima več pomenov: večpomenska beseda / večpomenska poezija ♪
- vèčpoménskost -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost večpomenskega: večpomenskost besed / večpomenskost besedila ♪
- vèčsédežen -žna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ima več sedežev: večsedežno letalo ♪
- vèčslôjen in vèčslójen -jna -o prid. (ȅ-ō; ȅ-ọ̑) ki je iz več slojev: večslojni omet; pren., publ. večslojni procesi ♪
- vèčsméren -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) nanašajoč se na več smeri: večsmerni promet / večsmerno učinkovanje / publ. večsmerna osebnost ♪
- vèčsôben -bna -o prid. (ȅ-ō) v zvezi večsobno stanovanje stanovanje, ki ima več sob ♪
- vèčstanovánjski -a -o prid. (ȅ-ȃ) v zvezi večstanovanjska hiša hiša, ki ima več stanovanj: zidati večstanovanjsko hišo ♪
- vèčstávčen -čna -o prid. (ȅ-ȃ) muz. ki je iz več stavkov: večstavčna skladba ♦ lingv. večstavčna poved ♪
- vèčstèzen -zna -o [tǝz] prid. (ȅ-ǝ̏) ki ima več stez: večstezno kegljišče ♪
- vèčstókrat prisl. (ȅ-ọ̑) izraža več sto ponovitev: pod mikroskopom so bakterije povečane večstokrat ♪
- vèčstoléten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) 1. star več sto let: večstoletna bukev 2. ki traja več sto let: večstoletno zatiranje ♪
- vèčstôpenjski -a -o [pǝn] prid. (ȅ-ō) ki ima več stopenj: večstopenjska organizacija dela / večstopenjski razvoj ♦ strojn. večstopenjski kompresor kompresor, ki deluje v več stopnjah z vmesnim ohlajevanjem plina; šol. večstopenjski študij do 1980 študij v več stopnjah na fakulteti; teh. večstopenjska raketa raketa, ki ima več med seboj neodvisnih sistemov raketnih pogonskih motorjev, ki delujejo časovno drug za drugim ♪
36.901 36.926 36.951 36.976 37.001 37.026 37.051 37.076 37.101 37.126 
