Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (36.864-36.888)


  1.      utópičnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost utopičnega: utopičnost idej, zamisli / programska utopičnost romantikov ♪
  2.      utopíst  -a m (ȋ) 1. kdor piše utopije: utopisti so popularizirali namišljene države 2. knjiž. utopični socialist: francoski utopisti; teorije utopistov / socialist utopist 3. ekspr. sanjač, zanesenjak: ta človek je utopist ♪
  3.      utopístičen  -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na utopiste ali utopizem: utopistični nauki; utopistične teorije / utopistični sanjači 2. utopičen: utopistične zamisli / pisci utopističnih del ♪
  4.      utrakvíst  -a m (ȋ) 1. pripadnik zmerne smeri husitstva, katere pripadniki zahtevajo obhajilo pod obema podobama: utrakvisti in taboriti 2. v stari Avstriji pristaš utrakvizma: učitelj utrakvist ♪
  5.      utrakvístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na utrakviste ali utrakvizem: utrakvistični duhovniki / utrakvistično gibanje / utrakvistična šola ♪
  6.      utrésti se  utrésem se dov., utrésite se in utresíte se; nam. utrést se in utrèst se (ẹ́) zmanjšati svojo prostornino zaradi tresenja: seno na vozu se je med potjo utreslo ♪
  7.      utŕjenost  -i ž (ŕ) lastnost, značilnost utrjenega: utrjenost cestišča / utrjenost mesta, postojanke / utrjenost telesa; utrjenost proti boleznim / utrjenost znanja ♪
  8.      utrudljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost utrudljivega: utrudljivost enoličnega govorjenja / utrudljivost dneva / bolnikova oslabelost se kaže v utrudljivosti / hitra duševna utrudljivost ∙ ekspr. govornik je do utrudljivosti ponavljal eno in isto zelo dolgo, vztrajno ♪
  9.      utrújenost  -i ž (ú) stanje utrujenega človeka: utrujenost nastopi, se pojavi, poneha; začutiti utrujenost; od utrujenosti ne more zaspati; zaradi utrujenosti hoditi počasneje; prijetna, velika, ekspr. smrtna utrujenost; kazati znake utrujenosti / duševna, telesna utrujenost / mišična utrujenost; živčna utrujenost; čutiti utrujenost v nogah ♦ teh. utrujenost kovine, materiala stanje kovine, materiala, ko zaradi dolgotrajnih, spreminjajočih se obremenitev izgubi trdnost ♪
  10.      utrújenosten  -tna -o prid. (ú) nanašajoč se na utrujenost: vzrok utrujenostnega stanja ♦ strojn. utrujenostni lom (strojnega dela) lom (strojnega dela) zaradi utrujenosti materiala ♪
  11.      utvárjati si  -am si nedov. (á) knjiž. domišljati si: utvarja si, da zmore vse / ne utvarjam si, da bomo ta problem hitro rešili ♪
  12.      uvedríti se  -ím se dov., uvédril se; uvedrèn (ȋ í) star. 1. postati veder, dobro razpoložen: ko je to slišal, se je uvedril 2. zvedriti se: proti večeru se je uvedrilo ♪
  13.      uvélost  -i ž (ẹ́) stanje uvelega: uvelost listov, rož / ekspr. zgodnja uvelost te ženske ga je presenetila ♦ agr. glivična ali bakterijska bolezen, pri kateri rastline zaradi zamašenosti žil venejo ♪
  14.      uvenélost  -i ž (ẹ́) stanje uvenelega: uvenelost šopka / ekspr. uvenelost ustnic ♪
  15.      uvérjenost  -i ž (ẹ̑) zastar. prepričanost: njegova uverjenost se je okrepila; uverjenost koga v kaj, o čem / govoriti z veliko uverjenostjo ♪
  16.      uvêsti  uvêdem dov., uvêdel in uvédel uvêdla, stil. uvèl uvêla (é) 1. seznaniti koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo: uvesti novega delavca, novinca / uvesti koga v delo, kupčijo // seznaniti koga z osnovami kake vede, kakega področja z namenom, da jih spozna: uvesti koga v filozofijo; uvesti se v teorijo / ekspr. uvesti koga v skrivnosti narave 2. seznaniti koga s člani kake skupnosti, da se lahko vključi vanjo: uvesti koga v družino, klub / poroka ga je uvedla v višjo družbo 3. narediti, da se kaj začne uporabljati: uvedli so peterokrako zvezdo kot oznako partizanske vojske; uvesti računalnike v tovarne in urade / uvesti nove izraze začeti uporabljati; uvesti slovenščino v vojsko / uvesti novo kulturno rastlino začeti jo gojiti 4. narediti, da kaj začne obstajati kot obveznost: uvesti nov davek; uvesti obvezno šolanje / publ. uvesti stroge varnostne ukrepe // narediti, da kaj začne kje biti, obstajati sploh: uvesti disciplino, red; uvesti enakopravnost / uvesti novo rubriko / uvesti še eno avtobusno progo / publ.: uvesti izboljšavo izboljšati; uvesti spremembe spremeniti // odločiti, da se kaj začne: uvesti disciplinski postopek proti komu; uvesti preiskavo 5. narediti, da kaj začne kje biti, obstajati kot sestavni del: v tretjem poglavju uvede pisatelj novo osebo; stoiki so uvedli v filozofijo pojem usode 6. knjiž. narediti uvod v kaj: televizijski film je uvedel urednik s kratkim orisom dobe / igro uvede igralec s kratko pesmico začne ● knjiž. uvesti nit, trak skozi luknjico napeljati, potegniti; knjiž., redko hodnik uvede obiskovalca v razkošno dvorano neposredno pripelje ◊ kem. uvesti tri nitroskupine v toluen nadomestiti, zamenjati jih; mat. uvesti novo neznanko uvedèn -êna -o: ta izraz je bil uveden šele pred kratkim; dekle je v delo dobro uvedeno ♪
  17.      uvésti  uvézem in uvêsti uvêzem dov. (ẹ́; é) 1. z vezenjem narediti: uvesti grb, začetnici; uvesti rože v prt; uvesti s svilo, z zlatom 2. z vezenjem okrasiti: uvesti blazino, pregrinjalo; uvesti pletenino z biseri uvézen -a -o in uvezèn -êna -o: uvezeni okraski ♪
  18.      uvéžbanost  -i ž (ẹ̑) knjiž. izurjenost: uvežbanost orkestra / to zahteva veliko uvežbanost ♪
  19.      uvidévnost  -i ž (ẹ́) 1. sposobnost koga, da kaj jasno spozna, dojame: duševni bolnik je brez prave uvidevnosti / uvidevnost za dokaze, razloge / narediti po svoji uvidevnosti 2. lastnost, značilnost uvidevnega človeka: hvaliti, poznati uvidevnost koga / biti komu hvaležen za uvidevnost ♪
  20.      uvozíšče  -a s (í) knjiž. kraj, prostor, kjer se vozi v kaj; uvoz: zapeljati na uvozišče ♪
  21.      uvózniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na uvoznike: uvozniški posli / uvozniško podjetje ♪
  22.      uvremeníti se  -ím se dov., uvreménil se (ȋ í) nav. 3. os., nar. zahodno spremeniti se iz slabega, nestalnega vremena v lepo, ustaljeno: po prvem jesenskem deževju se je uvremenilo ♪
  23.      uvrstítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od uvrstiti: uvrstitev starih stvari med nove je povzročila zmedo / uvrstitev pesmi v zbirko / uvrstitev igre na spored / uvrstitev izdelka v najboljši razred / veseliti se uvrstitve v reprezentanco // šport. kar je določeno z mestom, na katero se kdo uvrsti: doseči dobro uvrstitev; z zmago si je moštvo popravilo uvrstitev ♪
  24.      uvrstíti  -ím dov., uvŕstil (ȋ í) 1. narediti, da pride kaj v kako vrsto, skupino: uvrstiti ovce med koze; uvrstiti v drugo skupino / uvrstiti koga v sprevod 2. narediti, da pride kaj v kak sestav, postane del kake celote: uvrstiti članek v knjigo, revijo / uvrstiti pogovor v oddajo; uvrstiti vprašanje na dnevni red; uvrstiti koga na seznam // narediti, da pride kaj v kakem sestavu na mesto, kot ga izraža določilo: uvrstiti poglavje na konec knjige; uvrstiti prizor v drugi del filma / na seznamu so ga uvrstili na peto mesto 3. narediti, da pride kdo v kako skupino, postane član kake skupine: uvrstiti koga v pehoto, reprezentanco / ta zmaga ga je uvrstila v prvo skupino 4. narediti, da pride kaj v kako vrsto, skupino glede na enake, podobne lastnosti: uvrstiti žival med zveri // narediti, da pride kaj v kako vrsto, skupino glede na določene lastnosti sploh: uvrstiti sliko med avtorjeva najboljša dela / uvrstiti koga med lažnivce 5. narediti, da postane kaj ena od enot, stvari, kot jih izraža določilo: uvrstiti kolesarstvo med olimpijske discipline; uvrstiti spolno vzgojo med šolske predmete uvrstíti se 1. priti v kako vrsto, skupino: vstala sta in se uvrstila med plesalce / v sprevodu se je uvrstil poleg mene // postaviti se tako, da nastane, kar izraža dopolnilo: plesalci so se uvrstili v četvorko; uvrstiti se v sprevod // priti v vrsti na kako mesto: za njima so se uvrstili gostje 2. priti v kak sestav, postati del kake celote: uvrstiti se na seznam, spisek čakajočih 3. postati ena izmed enot, stvari, kot jih izraža določilo: uvrstiti se med razvite države; uvrstiti se med sodelavce časopisa 4. v vrednostnem, jakostnem zaporedju dobiti, doseči kako mesto: naša popevka se je uvrstila na drugo mesto; uvrstiti se za tujimi tekmovalci / uvrstiti se med deset najboljših dobiti, doseči eno od prvih desetih mest // šport. z zadostitvijo predpisanim zahtevam priti v določen položaj: uvrstil se je na peto mesto; uvrstiti se v finale / od petdeset tekmovalcev se jih je uvrstilo le dvajset uvrščèn -êna -o: biti uvrščen na drugo mesto; na spored uvrščene klasične drame; sam.: slabše uvrščeni niso navedeni ♪
  25.      uvŕščanje  -a s (ŕ) glagolnik od uvrščati: določiti merila za uvrščanje stvari v skupine / uvrščanje domačih del v spored ♪

   36.739 36.764 36.789 36.814 36.839 36.864 36.889 36.914 36.939 36.964  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA