Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (36.376-36.400)


  1.      upočasnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od upočasniti: upočasnitev vožnje / upočasnitev gospodarske rasti / upočasnitev refleksov ♪
  2.      upočásniti  -im in upočasníti -ím dov., upočásnil (ā; ȋ í) narediti (bolj) počasno: upočasniti hojo, tek, vožnjo / upočasniti korak / upočasniti proces, razvoj / upočasniti naraščanje proizvodnje / utrujenost upočasni odzive / upočasniti ritem, udarce; dihanje se je upočasnilo upočásnjen -a -o in upočasnjèn -êna -o: upočasnjeno gibanje ♪
  3.      upočasnjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od upočasnjevati: upočasnjevanje vožnje / upočasnjevanje razvoja ♪
  4.      upočasnjeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati (bolj) počasno: upočasnjevati vožnjo / upočasnjevati proces / alkohol upočasnjuje reflekse / upočasnjevati ritem ♪
  5.      upogíbnost  -i ž (í) lastnost, značilnost upogibnega: upogibnost stebla ♪
  6.      upogljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost upogljivega: upogljivost kartona, lesa / ekspr. upogljivost in spravljivost človeka uklonljivost ♪
  7.      upógnjenost  tudi upôgnjenost -i ž (ọ́; ó) značilnost upognjenega: upognjenost cevi / upognjenost hrbtenice ♪
  8.      upokojênski  tudi upokójenski -a -o prid. (é; ọ́) nanašajoč se na upokojence: upokojensko življenje / upokojensko društvo ♪
  9.      uporabljívost  -i ž (í) uporabnost: uporabljivost odpadkov / velika uporabljivost novih stiskalnic ♪
  10.      uporábniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na uporabnike: uporabniške zahteve glede kakovosti izdelkov ♦ elektr. uporabniški program ♪
  11.      uporábnost  -i ž (á) lastnost, značilnost uporabnega: pomen kakovosti in uporabnosti izdelkov za uveljavitev na tržišču; praktična uporabnost znanja; velika, vsestranska uporabnost usnja; uporabnost elektronike v medicini / uporabnost manjših kosov lesa / uporabnost stavbe po potresu; rok uporabnosti živila ♪
  12.      uporábnosten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na uporabnost, uporabo: lepotni in uporabnostni elementi izdelka / uporabnostne raziskave / razdeliti surovine v uporabnostne skupine ♦ lov. uporabnostni pes pes, ki je šolan glede na uporabo in ima izpit ustrezne stopnje; vsestranska uporabnostna tekma tekma glede na uporabnost, izurjenost psov za lov ♪
  13.      upórniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na upornike ali uporništvo: uporniška vojska; uporniško gibanje / uporniška pesem; uporniške zahteve / uporniški mladostniki ♪
  14.      upórništvo  -a s (ọ̑) uporniška dejavnost: dokazati komu uporništvo; uporništvo med delavci / uporništvo proti meščanskim idealom upiranje ♪
  15.      upórnost  -i ž (ọ́) 1. lastnost, značilnost upornega človeka: krepiti, knjiž. brzdati, ekspr. zlomiti upornost koga; otrokova upornost / knjiž. pojavi upornosti na Tolminskem kmečkih uporov 2. publ. nepopustljivost, vztrajnost: upornost in doslednost pri delu 3. elektr., navadno v zvezi električna upornost lastnost snovi, da se upira prevajanju električnega toka: izmeriti električno upornost bakra; enota električne upornosti / upornost mikrofona, tuljave / induktivna ki je odvisna od induktivnosti in frekvence izmeničnega toka, kapacitivna upornost ki je odvisna od kapacitivnosti in frekvence izmeničnega toka; ohmska upornost zaradi katere električna priprava, naprava oddaja toploto ♪
  16.      upostavítev  -tve ž (ȋ) knjiž. vzpostavitev: upostavitev miru, reda / upostavitev diplomatskih odnosov / upostavitev domače vojske ustanovitev ♪
  17.      upostáviti  -im dov. (á ȃ) knjiž. vzpostaviti: upostaviti disciplino; upostaviti v deželi red in mir / upostaviti diplomatske odnose med državama / upostaviti vohunsko organizacijo ustanoviti upostáviti se nar. gorenjsko samozavestno se postaviti: upostavil se je in dejal: Ne grem upostávljen -a -o: hitro upostavljena zveza ♪
  18.      upostávljanje  -a s (á) knjiž. vzpostavljanje: upostavljanje prijateljstva med narodi / upostavljanje telefonske zveze ♪
  19.      upostávljati  -am nedov. (á) knjiž. vzpostavljati: upostavljati ravnotežje sil / upostavljati dobre medsebojne odnose / upostavljati občine ustanavljati ♪
  20.      upoštéti  -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., redko upoštevati: upošteti okoliščine, razmere / upošteti predloge upoštét -a -o: poslano gradivo v zbirki še ni upošteto ♪
  21.      upoštévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od upoštevati: upoštevanje javnega mnenja; upoštevanje razmer na podeželju / upoštevanje zakonov / premajhno upoštevanje pesnikov v berilih / upoštevanje slovenščine pri pouku tujih jezikov; izobraževati otroke za poklic z upoštevanjem prakse ● ob upoštevanju, pri upoštevanju vseh podatkov bi bili zaključki drugačni če bi upoštevali vse podatke; publ. izid je sprejemljiv ob upoštevanju mladosti tekmovalcev glede na mladost; publ. upoštevanja vreden nasprotnik pomemben, nevaren; publ. upoštevanja vredna investicija velika, pomembna ♪
  22.      upoštévati  -am nedov. in dov. (ẹ́) 1. delati, da kaj vpliva na ravnanje, odločitev, zaključke: sodnik je upošteval izpovedi prič; upoštevati okoliščine nesreče; pri načrtovanju upoštevati potrebe prebivalstva / družbeni plan upošteva gospodarska gibanja v preteklem letu / premalo je upošteval sostanovalce se jim je prilagajal // ravnati v skladu s čim: upoštevati predpis, zakon; voznik ni upošteval prometnega znaka / upoštevati nasvet, predlog / upošteval je njegovo pobudo; upoštevati reklamacijo; strogo upoštevati rok se ga držati; vse njegove želje so upoštevali izpolnili // imeti kaj za dejstvo: sporazum mora upoštevati dejansko stanje; upoštevati obstoječe politične tvorbe 2. delati, da je kaj kje vključeno, udeleženo, obravnavano: v knjigi je upošteval le pomembnejše avtorje; pri proučevanju dežele so upoštevali zlasti gospodarske in politične razmere / pri delitvi pomoči ga niso upoštevali; slovenščine v javnosti niso upoštevali uporabljali 3. prisojati komu pomembnost: zaradi slabotnosti ga tovariši niso upoštevali; na poveljstvu ga zelo upoštevajo / delo gospodinje družba premalo upošteva; šolska izobrazba se ne upošteva dovolj ● pomen tega dela se pokaže, če upoštevamo podobna dela v primerjavi s podobnimi deli; če se upošteva njegova mladost, so dosežki izredni glede na njegovo mladost upošteváje: upoštevaje okoliščine, so mu zmanjšali kazen upoštevajóč -a -e: oblikovati mesto, upoštevajoč prirastek prebivalstva; upoštevajoč razmere, bi to trajalo več let upoštévan -a -o: manj pomembni izdelki v seznamu niso upoštevani; razlike med bogatimi in revnimi so premalo upoštevane ∙ bil je v tistem času precej upoštevan pisatelj cenjen, priljubljen; bučno olje je v teh krajih zelo upoštevano se veliko uporablja ♪
  23.      upoštéven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki se da upoštevati: pravno upošteven dogovor; za invalidsko zavarovanje upoštevna okvara / upoštevna osebnost pomembna ♪
  24.      upoštévnost  -i ž (ẹ́) knjiž. značilnost upoštevnega: upoštevnost dogovora / upoštevnost njegovega gledališkega prizadevanja pomembnost ♪
  25.      uprásniti  -em dov. (á ȃ) 1. s potegom po čem prižgati: zaradi vlage ni mogel uprasniti vžigalice / uprasniti vžigalnik / uprasniti luč prižgati z vžigalico 2. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: uprasnil jo je iz hiše; uprasniti jo za živino ♪

   36.251 36.276 36.301 36.326 36.351 36.376 36.401 36.426 36.451 36.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA