Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (36.351-36.375)



  1.      úniséks  prid. neskl. (-ẹ̑) žarg. enak za oba spola: ta obleka je uniseks; uniseks oblačilo / uniseks moda
  2.      únisóno  prisl. (-ọ̑) muz. enoglasno: igrati, peti unisono; pren., knjiž. te trditve unisono ponavlja ves zahodni tisk únisóno -a m enoglasna igra ali petje, združeno iz dveh ali več glasov: menjajoči se, učinkoviti unisoni
  3.      unitaríst  -a m () 1. pristaš unitarizma: federalisti in unitaristi 2. knjiž. unitarec: angleški unitaristi
  4.      unitarístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na unitariste ali unitarizem: unitaristična miselnost / unitaristična država, politika
  5.      unitárski  -a -o prid. () nanašajoč se na unitarce: angleška unitarska cerkev / unitarski pastor
  6.      univerzalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na univerzalizem: univerzalistični nazor; univerzalistične ideje / univerzalistični izraz poezije
  7.      univerzálnost  -i ž () lastnost, značilnost univerzalnega: prizadevati si za univerzalnost organizacije; stremljenje moderne literature k univerzalnosti / univerzalnost izdelkov / univerzalnost renesančnih umetnikov
  8.      unovčljívost  -i ž (í) ekon. lastnost, značilnost unovčljivega: unovčljivost vrednostnih papirjev
  9.      upásti  upádem dov., stil. upàl upála (á ā) 1. dobiti nižjo gladino: reka je upadla / po nevihti je voda kmalu upadla // zaradi izgube zraka, vode postati nižji, gostejši: sneg je čez dan upadel; pazi, da testo ne upade se sesede; oteklina mu je nekoliko upadla uplahnila / pri kuhanju jagodičje upade 2. postati po obsegu manjši zaradi hujšanja, manjše čvrstosti: lica so mu upadla; trebuh mu je upadel / oči so jim upadle od lakote so se jim udrle 3. priti na nižjo stopnjo a) glede na intenzivnost, jakost: glas mu je upadel / fantu je upadel pogum; sla po jedi jim je upadla; začetna vnema je kmalu upadla b) glede na obseg dejavnosti, kvaliteto: trgovina je v takih razmerah upadla / umetnost v tem času upade c) glede na količino: izvoz je upadel / število prošenj je v primerjavi z lanskim letom upadlo / povpraševanje po leposlovju je upadlo č) glede na možni razpon: moč orkana je upadla ● ekspr. ob njegovem pogledu mu je beseda upadla ni imel več poguma govoriti; ekspr. srce vam ne sme upasti ostati morate pogumni upádel -dla -o: bledi in upadli obrazi jetnikov; upadla reka; upadla lica upáden -a -o zastar. upadel: bled in upaden mladenič
  10.      upêči se  upêčem se dov., tudi upekó se; upêci se upecíte se; upékel se upêkla se (é) zmanjšati svojo prostornino zaradi pečenja: jabolka se upečejo
  11.      upéhanost  -i ž (ẹ̑) stanje upehanega: upehanost konja / od upehanosti ni mogel spregovoriti
  12.      upehováti se  -újem se nedov.) redko večkrat se upehati: pri hoji od hiše do hiše se je upehoval
  13.      upéniti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) spremeniti se v peno: umetna snov se zaradi kemijske reakcije upeni ● redko konj se je upenil spenil
  14.      upénjati se  -am se nedov. (ẹ̑) nar. opravljati kako delo z veliko truda, napora; napenjati se: sam se je upenjal s hlodi; upenja se čez mero
  15.      upesnítev  -tve ž () glagolnik od upesniti: upesnitev dogodka; upesnitve vreden junak
  16.      upésniti  -im dov. (ẹ̑) izraziti, prikazati v pesmi: upesniti kako snov; upesniti trpljenje svojega naroda upésnjen -a -o: večkrat upesnjen motiv
  17.      upesnjevánje  -a s () glagolnik od upesnjevati: upesnjevanje ljubezni, trpljenja
  18.      upesnjeváti  -újem nedov.) izražati, prikazovati v pesmi: upesnjevati vojne dogodke, kmečko življenje
  19.      upéti se  upôjem se dov., upój se upójte se tudi upôj se upôjte se; upél se (ẹ́ ó) 1. z vajami, petjem pripraviti si, razgibati si ustrezne organe pred petjem: pevci so se pred nastopom upeli / po prvi pesmi so se upeli so začeli ubrano peti / čeprav je bilo še zgodaj, se je divji petelin že upel 2. izpopolniti se v petju: mladi pevec se je že upel // s petjem postati skladna, ubrana celota: pevski zbor se je v štirih letih delovanja dobro, lepo upel
  20.      upévati se  -am se nedov. (ẹ́) z vajami, petjem pripravljati si, razgibavati si ustrezne organe pred petjem: upevati se pred nastopom
  21.      uplahnélost  -i ž (ẹ́) značilnost uplahnjenega: uplahnelost lic; uplahnelost in nabreklost
  22.      uplašíti  in uplášiti -im, in uplašíti -ím dov., uplášil ( á ā; í) redko 1. splašiti: uplašiti srno 2. oplašiti: z ničimer ga niso uplašili uplašíti se in uplášiti se, in uplašíti se prestrašiti se: uplašil se je svojega glasu; ob pogledu nanj se je uplašila
  23.      uplésati se  in uplesáti se upléšem se dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. z vajami, plesanjem pripraviti se, razgibati se pred plesom: uplesati se pred nastopom 2. izpopolniti se v plesanju: plesalec se je do konca sezone dobro uplesal // s plesanjem postati skladna, ubrana celota: mlada folklorna skupina se še ni uplesala
  24.      úpniški  -a -o prid. () nanašajoč se na upnike: upniška pravica, terjatev ♦ jur. upniško razmerje
  25.      upočásiti  -im dov.) redko upočasniti: upočasiti vožnjo / upočasiti kretnje

   36.226 36.251 36.276 36.301 36.326 36.351 36.376 36.401 36.426 36.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA