Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (36.314-36.338) 
- umétnostnokrítičen -čna -o prid. (ẹ́-í) nanašajoč se na umetnostno kritiko: umetnostnokritična merila / umetnostnokritično delo ♪
- umétnostnozgodovínski -a -o prid. (ẹ́-ȋ) nanašajoč se na umetnostno zgodovino: umetnostnozgodovinska razprava / umetnostnozgodovinska znanost ♪
- umétnosvílen -lna -o prid. (ẹ́-ȋ) nanašajoč se na umetno svilo: umetnosvilna preja / umetnosvilna tkanina ♪
- umírjenost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost umirjenega: presenetil jih je s svojo umirjenostjo / umirjenost skladbe / umirjenost barv, kretenj / v njenih očeh je bila milina in umirjenost ♪
- umíslek -a [lǝk] m (ȋ) star. domislek, zamisel: ta umislek je bil poguben za vse; njihovi čudaški, veseli umisleki ♪
- umísliti si -im si dov. (í ȋ) 1. v mislih izoblikovati, ustvariti a) kar v resničnosti ne obstaja: umisliti si črto, krog; umislil si je svoj svet / dekle si je umislilo, da je Sneguljčica b) kar ne ustreza resnici: ker se mu ni dalo delati, si je umislil bolezen; umisliti si sovražnika / napad so si umislili oni 2. z razmišljanjem izoblikovati, ustvariti: kdaj so si umislili ta običaj; umislil si je nekaj čudnega / umisliti si pameten izgovor 3. star. kupiti si, priskrbeti si: umislil si je novo orodje in nekaj živine ● star. kaj če si umisli in me spodi če se spomni; če se odloči umíšljen -a -o: umišljen dogodek; ustvaril si je svoj umišljeni svet; umišljena bolezen; umišljena črta; pogovarjal se je z umišljeno osebo; sam.: povest je umišljeno združila z resničnim ♪
- umíšljanje -a s (í) glagolnik od umišljati si: resnično življenje in pripovedovalčevo umišljanje / umišljanje vedno novih stvari ♪
- umíšljati si -am si nedov. (í) 1. v mislih oblikovati, ustvarjati a) kar v resničnosti ne obstaja: umišljati si strahove / umišlja si, da je kralj b) kar ne ustreza resnici: umišljati si bolezen / začel si je umišljati, da je sosed kriv njegove nesreče 2. z razmišljanjem oblikovati, ustvarjati: vsak dan si umišlja kaj novega / umišljati si izgovore 3. imeti pretirano dobro mnenje o sebi: kaj si ta fant umišlja o sebi / umišlja si, da je dober kritik 4. star. misliti si, predstavljati si: nihče si ni umišljal, da bo vsega tako hitro konec; ni si umišljal, kako ga bodo sprejeli ● star. ne umišljaj si nemogočih stvari izmišljaj ♪
- umišljáva -e ž (ȃ) zastar. domišljija: bujna umišljava ga je skoraj pogubila / vdajati se praznim umišljavam sanjarijam, predstavam ♪
- umišljenína -e ž (í) knjiž. umišljena stvar: dejanski podatki in umišljenine ♪
- umíšljenost -i ž (ȋ) 1. kar je izoblikovano, sestavljeno v mislih in v resničnosti ne obstaja: nasprotje med resničnostjo in umišljenostjo 2. lastnost, značilnost umišljenega: umišljenost bolezni ♪
- umišljíja -e ž (ȋ) zastar. domišljija: v umišljiji zagledati kaj ♪
- umljívost -i ž (í) knjiž. razumljivost, jasnost: težka umljivost besedila ♪
- úmnost -i ž (ú) lastnost, značilnost umnega: bistvena značilnost človeka je njegova umnost / presenetiti koga s svojo umnostjo; voditi delo z veliko umnostjo ♪
- umobólnost -i ž (ọ̄) knjiž. stanje umobolnega: njegova umobolnost je očitna ♪
- umrljívost -i ž (í) 1. lastnost, značilnost umrljivega: zavedati se svoje umrljivosti 2. število, ki pove, koliko ljudi umre v letu na tisoč prebivalcev: umrljivost pada, raste; krivulja umrljivosti; umrljivost in rodnost 3. med. število, ki pove, koliko ljudi umre od sto obolelih za isto boleznijo: umrljivost pri tej bolezni je velika; umrljivost pri kugi, tuberkulozi ♪
- umrzlíti se -ím se dov., umŕzlil se (ȋ í) knjiž., redko shladiti se: jutra so se zelo umrzlila ♪
- úmski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na um: za to je potreben velik umski napor; umski razvoj otroka; umske dejavnosti, sposobnosti; umske razlike med učenci; telesen in umski / umska nerazvitost; umska zmedenost / čustvene in umske prvine v pesmi / umski delavci; prevajanje, računanje je umsko delo ♦ psih. umska starost mentalna starost úmsko prisl.: umsko dojeti, utemeljiti; umsko nadpovprečen ♪
- úmskost -i ž (ȗ) lastnost, značilnost umskega: umskost in telesnost človeka ♪
- úmstven -a -o prid. (ȗ) knjiž. umski: umstvena dejavnost, sposobnost / čustvene in umstvene sestavine pesmi; duhovna in umstvena zmeda miselna, idejna / umstvena elita naroda úmstveno prisl.: umstveno se razvijati ♪
- úmstvenost -i ž (ȗ) knjiž. umskost: zvestoba čistemu razumu je zakon človekove umstvenosti / odklanjati umstvenost v umetnosti ♪
- umstvovánje -a s (ȃ) zastar. premišljevanje, razmišljanje: meje, zakoni človekovega umstvovanja ♪
- umstvováti -újem nedov. (á ȗ) zastar. premišljevati, razmišljati: umstvovati o pesništvu ♪
- unášati se -am se nedov. (ȃ) ekspr. postajati manj intenziven, manj izrazit: dež, veter se unaša / boji so se začeli unašati / govorice so se počasi unašale ♪
- uneresníčiti -im dov. (ȋ ȋ) knjiž. narediti neresnično: pisatelj je zlemu bogu vzel lastno voljo in ga uneresničil ♪
36.189 36.214 36.239 36.264 36.289 36.314 36.339 36.364 36.389 36.414