Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (36.239-36.263)


  1.      uklonljívost  -i ž (í) lastnost uklonljivega človeka: od njega je pričakoval upornost, ne pa uklonljivost / ekspr. uklonljivost volje ♪
  2.      uklónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na uklon 2, 3: uklonska obremenitev; uklonska trdnost / uklonska dolžina statična dolžina stebra, ki jo določa njegov položaj v konstrukciji; uklonska mrež(ic)a množica ozkih, vzporednih in med seboj enako razmaknjenih rež za merjenje valovne dolžine in opazovanje spektra valovanja; uklonska slika slika, nastala zaradi uklona in interference valovanja ♪
  3.      ukóčiti se  -im se dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. otrdeti, otrpniti: ukočiti se od strahu ukóčen -a -o: obstal je kot ukočen ♪
  4.      ukoreníčiti se  -im se dov. (í ȋ) redko ukoreniniti se: v vlažni zemlji se potaknjenci hitro ukoreničijo; ta rastlina se zlahka ukoreniči ukoreníčen -a -o: ukoreničena trta ♪
  5.      ukoreníniti se  -im se dov. (í ȋ) 1. pognati korenine v zemljo: potaknjenec se je že ukoreninil; presajena rastlina se najlažje ukorenini spomladi; stoji tukaj, kot da se je ukoreninil dolgo časa; vztrajno 2. ekspr. postati notranje, čustveno tesno povezan s čim: nikjer se ni mogel ukoreniniti; v novem okolju se je ukoreninil vživel, počutil doma / težko je odpraviti napake, predsodke, ki se ukoreninijo v ljudeh; v njem se je ukoreninilo nezaupanje / to prepričanje se mu je ukoreninilo v zavest ukoreníniti narediti, povzročiti, da kaj požene korenine v zemljo: ukoreniniti nageljnove vršičke ukorenínjen -a -o: ukoreninjeni potaknjenec; biti ukoreninjen v svoji domovini; ukoreninjene navade, vraže; to je bilo že ukoreninjeno v njegovem značaju ♪
  6.      ukorenínjati se  -am se nedov. (í) 1. poganjati korenine v zemljo: posajeno drevesce se dobro ukoreninja 2. ekspr. postajati notranje, čustveno tesno povezan s čim: počasi se ukoreninja v sosesko / v njem se ukoreninja nova ljubezen / to prepričanje se mu je vedno trdneje ukoreninjalo v zavest ● ekspr. nova vera se je hitro ukoreninjala širila, utrjevala ukorenínjati delati, povzročati, da kaj požene korenine v zemljo: ukoreninjati vršičke lončnic ♪
  7.      ukorenínjenost  -i ž (ȋ) stanje ukoreninjenega: vlaga omogoča dobro ukoreninjenost / ekspr. pisateljeva dela kažejo njegovo močno ukoreninjenost v domači zemlji ♪
  8.      ukorístiti  -im dov. (í ȋ) star. izkoristiti: dobro ukoristiti prihranjeni denar / ukoristiti priložnost, trenutni položaj ukorístiti se okoristiti se: iskal je priložnost, da bi se ukoristil ♪
  9.      ukoríščati  -am nedov. (í) star. izkoriščati: dobro ukoriščati stroje / ukoriščati svoj položaj ∙ star. vsi so z veseljem ukoriščali novo knjižnico uporabljali, si izposojali knjige v njej ukoríščati se okoriščati se: ukoriščal se je z delom drugih ♪
  10.      ukosíti  -ím dov., ukósil (ȋ í) pri košenju raniti, poškodovati: ukositi žival; ukositi koga v nogo; pazi, da se ne ukosiš ♪
  11.      ukoslóvje  -a s (ọ̑) zastar. veda o poučevanju; didaktika: načela ukoslovja / obče ukoslovje splošna didaktika ♪
  12.      ukrajínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Ukrajince ali Ukrajino: ukrajinski jezik; ukrajinski narod / ukrajinske ljudske pesmi / ukrajinske stepe ♪
  13.      ukrajínščina  -e ž (ȋ) ukrajinski jezik ♪
  14.      ukràs  -ása m (ȁ á) knjiž. okras: veselost je otrokov najlepši ukras / ukras v obliki cvetja / uporabiti kaj za ukras ♪
  15.      ukrásen  -sna -o prid. (ā) knjiž. okrasen: ukrasni predmeti / narediti ukrasno vijugo ♦ lit. ukrasni pridevek ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo ♪
  16.      ukrásti  ukrádem dov., stil. ukràl ukrála (á ȃ) 1. vzeti kaj s prisvojitvenim namenom na skrivaj in brez dovoljenja in vednosti lastnika: ukrasti denarnico, potni list; jabolka je ukradel na sosedovem vrtu; ekspr. ukradla je vse, kar je mogla / pes je ukradel klobaso // povzročiti, da kdo izgubi zlasti določene moralne kvalitete: ukrasti komu čast, dobro ime; iz zavisti mu je hotel ukrasti slavo // ekspr. povzročiti, da kdo izgubi kaj sploh: pohlep po denarju mu je ukradel ljubezen do zemlje / ukradla ji je fanta prevzela 2. ekspr., z oslabljenim pomenom narediti, da se kljub oviram dobi, doseže, kar izraža samostalnik: ukrasti življenju kanček sreče / po celodnevnem garanju si je le ukradel nekaj ur počitka, spanja / če me boš potreboval, pokliči. Si bom že ukradel toliko časa in prišel / ukrasti dekletu poljub ● ekspr. ukrasti komu čas zmotiti ga pri delu zaradi nepomembnih stvari; ekspr. ukrasti komu prepričanje, slog prevzeti ga od koga in ga razglašati za svojega; ekspr. ukrasti komu srce pridobiti si njegovo naklonjenost, ljubezen ukrásti se ekspr. na skrivaj, neopazno oditi: ukrasti se iz hiše / ponoči se je ukradel iz vasi / ukrasti se zasledovalcem // prikrasti se: preoblečen se je ukradel v dvorano / skozi listje so se ukradli sončni žarki ukráden -a -o: ukraden avtomobil, denar; ukraden poljub; zadovoljiti se z redkimi trenutki ukradene sreče; sam.: skriti, vrniti ukradeno ♪
  17.      ukŕčiti se  -im se dov. (ŕ ȓ) star. skrčiti se: ves se je ukrčil, da ga ni zeblo / zaradi sušenja se les ukrči ♪
  18.      ukresáti  ukréšem dov., ukrêši ukrešíte; ukrêsal (á ẹ́) v zvezi z ogenj, iskra s tolčenjem, udarjanjem s čim ob kaj trdega povzročiti nastanek ognja, iskre: ukresati iskro; ukresati ogenj s kresilom in kresalom; pod kopitom se je ukresala iskra / ekspr. ukresati vžigalico s potegom prižgati / konj se je spustil v dir, da so se ukresale iskre; pren. ukresati iskro upanja, vere v kom ● ekspr. te besede so ukresale ogenj v njem ga čustveno zelo vznemirile, razgibale; ekspr. ukresati dovtip, šalo reči, povedati; ekspr. pazi nanj, ta bo ukresal še kako neumnost naredil; pog., ekspr. ukresal jo je za njim kar po bližnjici odšel ukresáti se močno se zasvetiti: iz oblakov so se ukresale strele / ekspr. sredi žitnega polja so se ukresali plameni rdečega maka ∙ ekspr. v njenih očeh se je ukresal plamen jeze je bilo videti, da se je razjezila // ekspr. nenadoma nastati, pojaviti se: v njegovi glavi so se ukresale nove misli, zamisli; v srcih se jim je ukresalo upanje ♪
  19.      ukrêsniti  -em, tudi ukresníti in ukrésniti -em dov. (é ȇ; ȋ ẹ́ ẹ̑) redko ukresati: ukresniti iskro, ogenj / ukresnila se mu je odlična zamisel ♪
  20.      ukrívljenost  -i ž (ȋ) značilnost ukrivljenega: meriti ukrivljenost ploskve / bolezenska ukrivljenost hrbtenice ♪
  21.      ukročênost  -i ž (é) stanje ukročenega: ukročenost zveri / ekspr. ukročenost nagonov ♪
  22.      ukrojênost  -i ž (é) značilnost ukrojenega: ukrojenost hlač, obleke ♪
  23.      ukúhati se  -am se dov. (ú ȗ) zmanjšati svojo prostornino zaradi kuhanja: špinača, zelje se ukuha; nakuhati se in ukuhati se ♪
  24.      ukvárjati se  -am se nedov. (á) 1. delati kaj v zvezi s tem, kar izraža določilo: ukvarjati se s pripravami na potovanje; ukvarjati se s popravilom ure popravljati jo / babica se je ukvarjala z dojenčkom; ukvarjati se z bolniki, ranjenci negovati jih, skrbeti zanje; zdravnik se je dolgo ukvarjal s ponesrečencem; ukvarjati se sam s seboj / ukvarjati se z delom, nalogo; s to risbo se ukvarja že več tednov jo izdeluje, dokončuje / ukvarjati se z mislijo na koga misliti na koga; ukvarjati se z načrtom za beg; zadnje mesece se zelo ukvarja s svojo usodo razmišlja o njej 2. imeti kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela: ukvarjati se s popravljanjem dežnikov; ukvarjati se z zdravljenjem / ukvarjati se z obrtjo, s trgovino; prebivalci teh krajev se ukvarjajo z živinorejo / ukvarjati se z ročnim delom; ukvarjati se z zajci gojiti zajce / poklicno, strokovno se ukvarjati s čim // imeti kaj za predmet svojega dela sploh: ukvarjati se z domačimi opravili; ukvarjati se s pisanjem pesmi; s kuho se ukvarja mati kuha; v prostem času se ukvarja s slikanjem slika; ukvarjati se z vrtnarjenjem vrtnariti / s tem primerom se ukvarja policija ga rešuje; s to temo se ukvarjajo vsi časopisi pišejo o njej 3. imeti kaj za predmet proučevanja: ukvarjati se z zgodovino slovenskega jezika / z vremenoslovjem se ukvarja kot amater / medicina se ukvarja z boleznimi; s temi vprašanji se ukvarja sociologija / ukvarjati se z barvami, s kamni; sistematično se ukvarjati z žuželkami 4. biti dejaven v tem, kar izraža določilo: v teh krajih se s kulturo ukvarja zlasti učiteljstvo; ukvarjati se s politiko, športom 5. biti na razpolago komu zaradi urejanja kakih stvari: uslužbenka se je z vsako stranko ukvarjala približno deset minut; prodajalka se je dolgo ukvarjala z njim / nimam časa, da bi se ukvarjal s takimi malenkostmi // biti v dejavnem stiku s kom: ukvarjati se z družino; z otroki se noče ukvarjati; veliko se ukvarja z bolnim očetom / učitelj se ukvarja z vsakim učencem posebej ♪
  25.      ulánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ulane: ulanski polk / ulanska kapa, suknja ♪

   36.114 36.139 36.164 36.189 36.214 36.239 36.264 36.289 36.314 36.339  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA