Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (36.214-36.238)


  1.      úgrofínski  -a -o prid. (ȗ-ȋ) lingv. nanašajoč se na skupino jezikov, ki jih govorijo Madžari, Finci, Estonci: ugrofinske jezikovne značilnosti / ugrofinski jeziki ♪
  2.      úhast  -a -o prid. (ú) redko uhat, uhljat: uhasta žival ♪
  3.      úhljast  -a -o prid. (ū) redko uhljat, uhat: uhljasta žival ∙ star. uhljasta kučma kučma z naušniki ♪
  4.      uigránost  -i ž (á) lastnost, značilnost uigranega: uigranost igralcev je vzrok za tako velik uspeh / uigranost ansambla, ekipe ♪
  5.      uistosmerítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od uistosmeriti: uistosmeritev prizadevanj ♪
  6.      uistosmériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. narediti, da dobi, ima kaj isto smer, usmerjenost: uistosmeriti curke / uistosmeriti promet / uistosmeriti družbene tokove; idejno uistosmeriti // narediti, da ima kaka dejavnost isto, enotno vsebino, usmerjenost: uistosmeriti zunanjo in notranjo politiko uistosmérjen -a -o: uistosmerjen pouk ♪
  7.      uistosmérjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od uistosmerjati: odklanjati uistosmerjanje v umetnosti; proces uistosmerjanja ♪
  8.      uistosmérjati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. delati, da dobi, ima kaj isto smer, usmerjenost: uistosmerjati promet // narediti, da ima kaka dejavnost isto, enotno vsebino, usmerjenost: uistosmerjati politiko uistosmerjajóč -a -e: ideološko uistosmerjajoča družba ♪
  9.      uistosmérjenost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost uistosmerjenega: nazorska uistosmerjenost ♪
  10.      ujasníti  -ím dov., ujásnil (ȋ í) star. 1. zjasniti, razjasniti: veter je ujasnil nebo; nebo se je ujasnilo; brezoseb. prenehalo je snežiti in kmalu se je ujasnilo / vreme se ujasni 2. narediti kaj (bolj) veselo, vedro: novica mu ni ujasnila obraza; čelo, oko se mu ujasni ujasnjèn -êna -o in ujásnjen -a -o: ujasnjene oči ♪
  11.      ujásniti se  -im se in ujasníti se -ím se dov., ujásnil se (ā ȃ; ȋ í) star. postati (bolj) jasen, razumljiv: njegov nazor se je ujasnil ● star. bolnici se je popolnoma ujasnilo bolnica je postala prisebna, razumna ♪
  12.      ujedljívost  -i ž (í) nav. ekspr. lastnost, značilnost ujedljivega človeka: vsi so poznali njegovo ujedljivost / satira, polna ujedljivosti / odgovoriti z ujedljivostjo ♪
  13.      ujésti  ujém dov., 2. mn. ujéste, 3. mn. ujedó tudi ujéjo; ujéj in ujèj ujéjte; ujédel ujédla, stil. ujèl ujéla (ẹ́) 1. ekspr. z zlobno, ostro besedo prizadeti koga: če je le mogla, ga je ujedla / sosed seveda ni molčal, ampak ga je ujedel nazaj 2. star. pičiti: kača ga je ujedla v roko / bolha, muha ga je ujedla / ptič te lahko uje v oko kavsne 3. star. ugrizniti: ujesti v kos kruha / pes ga je ujedel / lisica je ujedla zajca za nogo 4. zastar. požreti: pazi, da te volk ne uje / živina je ujedla travnik do golega popasla / grem kar sama, strah me ne bo ujedel ne bom umrla od strahu ● star. hudourniki so ujedli gorska pobočja razjedli, izdolbli; star. mraz jih je ujedel do kosti zelo so se premrazili; star. ne bolezen, žalost ga bo ujedla uničila, povzročila njegovo smrt; preg. kragulj kragulja ne uje tisti, ki so navadno v nepoštenih zadevah enakega mišljenja, prepričanja, drug drugemu ne nasprotujejo, ne škodujejo ujésti se star. oslabeti, unesti se: hud kis se uje / po nekaj dneh se je mraz ujedel / njihova jeza se je ujedla / morda se sovražnik sam uje ujéden -a -o: ljudje, ujedeni od steklih živali ♪
  14.      ujétniški  tudi ujetníški -a -o prid. (ẹ̑; ȋ) nanašajoč se na ujetnike: ujetniško taborišče / ujetniška obleka ♪
  15.      ujétništvo  tudi ujetníštvo -a s (ẹ̑; ȋ) 1. stanje koga, ki postane, je ujetnik: njegovo ujetništvo je trajalo pet mesecev; rešiti se iz ujetništva; priti v ujetništvo / odpeljati koga v ujetništvo / priti v ujetništvo sovražne vojske; nemško, rusko ujetništvo / vojno ujetništvo / ekspr. ujetništvo slabo vpliva na razmnoževanje divjih živali 2. ekspr., navadno s prilastkom stanje, položaj koga ali česa, ujetega v čem: rešiti ladjo, posadko iz ledenega ujetništva / naveličati se ljubezenskega ujetništva ♪
  16.      ujétost  -i ž (ẹ̑) stanje ujetega: obšel ga je občutek ujetosti; svobodnost in ujetost / ekspr.: čustvena, miselna ujetost; ujetost v čas; ujetost v predsodke ♪
  17.      újevski  -a -o prid. (ū) lingv. nanašajoč se na glas u: ujevski samoglasniki / ujevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končevala na -u ♪
  18.      újsati  -am nedov. (ȗ) nar. ujčkati, gugati: ujsati otroka / ujsati na kolenih, rokah újsati se gugati se (na gugalnici): otroci se ujsajo pod drevesom ♪
  19.      ujúžiti se  -im se dov. (ú ȗ) postati pod vplivom južnega vetra toplejši: vreme se je ujužilo; brezoseb. po novem letu se je ujužilo / sneg se je ujužil postal razmehčan, topeč se ♪
  20.      ukazoválnost  -i ž (ȃ) lastnost ukazovalnega človeka: njegova ukazovalnost me moti / z ukazovalnostjo pokazati komu vrata ♪
  21.      ukažêljnost  -i ž (é) star. vedoželjnost: ukaželjnost in pridnost / ukaželjnost ga je gnala v šole ♪
  22.      ukériti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̄) zastar. (udobno) se namestiti, usesti: ukeril se je na peč in zaspal / rad bi se ukeril v kak urad rad bi dobil kako mesto, službo v uradu ♪
  23.      ukísati  -am dov. (ȋ) star. skisati: ukisati zelje ♪
  24.      ukléščiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti, da pride kaj v položaj, ko se zaradi stiska z dveh ali več strani ne more več premikati: drozg uklešči trde plodove v razpoko in jih drobi s kljunom; ukleščiti roko, zapestje; z nogami mu je ukleščil trup in ga začel stiskati; ukleščiti koga med kolena; brezoseb. voznika je ukleščilo med sedež in volan / korenine so ukleščile skalo; ekspr. sneg je ukleščil dolino ● ekspr. tesnoba ji je ukleščila prsni koš začutila je veliko tesnobo; ekspr. ukleščiti sovražno četo obkoliti jo z dveh ali več strani ukléščiti se priti v položaj, ko zaradi ožine, stisnjenja z navadno dveh strani ni mogoče nadaljnje premikanje, vrnitev v prvotno lego: deblo se je ukleščilo med skale; noga se mu je ukleščila v špranji ♦ med., vet. pri kili se črevo uklešči; žolčni kamen se uklešči v žolčevodu ukléščen -a -o: med razbitine avtomobila ukleščen voznik; ukleščena kila ♪
  25.      uklétost  -i ž (ẹ̑) po ljudskem verovanju stanje ukletega: rešiti se ukletosti, iz ukletosti; ukletost zemlje; konec ukletosti / ukletost človeka v žival ♪

   36.089 36.114 36.139 36.164 36.189 36.214 36.239 36.264 36.289 36.314  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA