Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (36.101-36.125)


  1.      ubóžniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ubožnico: ubožniška uprava / ubožniški ljudje ♪
  2.      ubóžnost  -i ž (ọ́) star. revnost, siromašnost: skrivali so svojo ubožnost / živeti v ubožnosti / duševna ubožnost duševna revščina ♪
  3.      ubóžnosten  -tna -o prid. (ọ́) jur., nekdaj, v zvezi ubožnostno spričevalo listina, ki jo izda občina o gmotnih razmerah osebe ♪
  4.      ubránost  -i ž (á) lastnost, značilnost ubranega: barvna, glasovna ubranost; ubranost gibov / ubranost instrumentov; ubranost zbora / ubranost moštva / lirična ubranost dramskih prizorov ♪
  5.      ubrísati  ubríšem dov., tudi ubrisála (í ȋ) 1. pog. udariti: tiho, če ne te ubrišem; ubrisati s palico po tleh 2. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro oditi, steči: ubrisal jo je proti dolini; ubrisal jo je, kar so mu noge dale ● zastar. ubrisati solze obrisati ubrísati se star. zjasniti se: nebo se je ubrisalo / vreme se je ubrisalo ∙ knjiž. obraz se ji je ubrisal razjasnil; nar. vino se je ubrisalo izčistilo ubrísan -a -o 1. deležnik od ubrisati: ubrisano nebo 2. pog., ekspr. čudaški, neumen: smešen, malo ubrisan človek; mahal je z rokami kot ubrisan ♪
  6.      ubrusíti  in ubrúsiti -im dov. (ȋ ú) z brušenjem dati čemu zaželeno obliko, zaželene lastnosti: ubrusiti ventil; ubrusiti s smirkovim papirjem ubrusíti se in ubrúsiti se 1. zmanjšati se zaradi brušenja: osla se ubrusi 2. pri brušenju se poškodovati: pazi, da se ne ubrusiš ♪
  7.      ucéjati se  -am se nedov. (ẹ́) knjiž., redko cediti se: z las se mu uceja voda ● knjiž., redko vol se uceja opravlja malo potrebo ♪
  8.      učáranost  -i ž (ȃ) po ljudskem verovanju stanje učaranega: učaranost človeka; zbuditi se iz učaranosti ♪
  9.      účbeniški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na učbenik: učbeniška obravnava snovi / zadovoljiti učbeniške potrebe ♪
  10.      učeníški  -a -o prid. (ȋ) star. učiteljski: učeniška strogost / učeniška vloga ♪
  11.      učeníštvo  -a s (ȋ) star. učiteljstvo: čast učeništva / leta učeništva učiteljevanja ♪
  12.      učenjákarski  -a -o prid. (ȃ) slabš. učenjaški: učenjakarska natančnost / učenjakarski izrazi / bodi manj učenjakarski, kdo te bo pa razumel učenjákarsko prisl.: učenjakarsko razlagati ♪
  13.      učenjákarstvo  -a s (ȃ) slabš. učenjaštvo: posmehovati se učenjakarstvu / razložiti brez nepotrebnega učenjakarstva ♪
  14.      učenjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na učenjake: učenjaška vprašanja / učenjaška besedila / ne bodi tako učenjaški učenjáško prisl.: učenjaško opisovati ♪
  15.      učenjáštvo  -a s (ȃ) 1. ekspr. učenjaško ravnanje, mišljenje: posmehovati se učenjaštvu / biti usmerjen v praktičnost, ne v učenjaštvo / razložiti kaj brez visokega učenjaštva 2. star. učenjaki: zbralo se je učenjaštvo iz vse Evrope ♪
  16.      učênost  -i ž (é) lastnost, značilnost učenega: učenost razprave ♪
  17.      učenóst  -i ž (ọ̑) obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti: zaradi učenosti so ga spoštovali; s svojo učenostjo si je pridobil velik ugled / ekspr. temu vprašanju njihova učenost ni bila kos; knjiž. Matija Čop, velikan učenosti / ekspr. kaj bi s takimi učenostmi učenimi spoznanji, ugotovitvami // ekspr. znanje, zlasti šolsko, nepraktično: razlagati mladini učenost; papirnata, siva, šolska, tuja učenost ● star. obesiti učenost na klin, kljuko opustiti študiranje; star. mnogi Slovenci so odhajali po učenost na Dunaj so odhajali študirat; star. hram učenosti šola ♪
  18.      učêsniti  -em in učesníti učésnem dov. (é ȇ; ȋ ẹ̑) nar. severovzhodno močno udariti: učesnil ga je, da se je kar zamajal ♪
  19.      učíčkati se  -am se dov. (ȋ) otr. sesti: kar sem se učičkaj ♪
  20.      učilíšče  -a s (í) star. šola, navadno srednja ali višja: učiti, šolati se na učilišču / končati učilišče / učilišče je stalo sredi parka / bogoslovno učilišče; obrtno, trgovsko učilišče ♪
  21.      učílniški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na učilnico: učilniška oprema / učilniški red / učilniška mladina ♪
  22.      učinkovítost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost učinkovitega: izgubiti, meriti učinkovitost; preizkusiti učinkovitost zdravila / učinkovitost kazni; učinkovitost vzgoje / govorniška učinkovitost; zvočna učinkovitost skladbe / doseči največjo delovno učinkovitost ♪
  23.      učístiti se  -im se dov. (í ȋ) postati čist, neskaljen: po nalivu se je potok učistil; vino se je že učistilo / nebo se je učistilo ∙ ekspr. voda se učisti, ko tri kamne preteče tekoča voda se zelo hitro učisti učíščen -a -o: učiščen mošt ♪
  24.      učiteljíšče  -a s (í) do 1968 šola za poklicno usposabljanje (osnovnošolskih) učiteljev: ustanoviti učiteljišče; učiti na učiteljišču / končati učiteljišče; štiriletno učiteljišče ∙ žensko učiteljišče nekdaj za poklicno usposabljanje (osnovnošolskih) učiteljic ♪
  25.      učiteljíščnica  -e ž (ȋ) do 1968 dijakinja učiteljišča: učni uspeh učiteljiščnic; gimnazijke in učiteljiščnice ♪

   35.976 36.001 36.026 36.051 36.076 36.101 36.126 36.151 36.176 36.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA