Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (3.601-3.625)


  1.      slútnja  -e ž (ū) 1. navadno s prilastkom nedoločen občutek, nedoločna misel, da je, obstaja, se bo zgodilo zlasti kaj neprijetnega: mučijo me hude slutnje; obšla me je slutnja, da mi nekaj prikrivajo; ekspr. prevzele so ga črne slutnje; ni se mogel znebiti neprijetnih slutenj; slutnja smrti / pesn. slutnja prihodnje sreče / s slutnjo, da se ne bosta nikoli več videla, se je poslavljal 2. ekspr. pojavitev, začetek česa v majhni stopnji: topel vetrič vzbuja spomladanske slutnje; delo izraža šele slutnje socialne revolucije ● ekspr. niti najmanjše slutnje nimam, kako naj to uredim ne morem si predstavljati, ne vem ♪
  2.      slútnjema  prisl. (ȗ) knjiž., redko s slutnjo, v slutnji: slutnjema ga je poslušal ♪
  3.      slútnost  -i ž (ū) knjiž. sposobnost za slutenje: umetnikova slutnost ♪
  4.      slútoma  prisl. (ȗ) knjiž., redko s slutnjo, v slutnji: slutoma pričakovati ♪
  5.      slúz  -a m (ȗ) 1. brezbarvna lepljiva tekočina, ki jo izločajo sluzne žleze: izločati sluz; izkašljeval je gnoj in sluz; želodčni sluz ♦ med. nožnični sluz // tej podobna tekočina: s sluzom pokrite alge 2. s prilastkom gostljata jed iz razkuhanega riža, ješprenja: skuhati otroku rižev sluz ♪
  6.      slúz  -í in -i ž (ȗ) 1. brezbarvna lepljiva tekočina, ki jo izločajo sluzne žleze: sluz vlaži stene votlih organov; izkašljati, pljuniti sluz; plast sluzi / želodčna, žrelna sluz ♦ med. vzeti bris sluzi // tej podobna tekočina: odstraniti jegulji sluz s kože 2. s prilastkom gostljata jed iz razkuhanega riža, ješprenja: riževa sluz ♪
  7.      slúza  -e ž (ú) redko sluz m: kri in sluza / kamenje je bilo pokrito s sluzo ♪
  8.      slúzast  -a -o prid. (ū) 1. pokrit s sluzom: sluzasta goba; sluzasta koža, riba / ekspr. cesta je sluzasta spolzka 2. podoben sluzu: sluzast izcedek; zelena sluzasta voda; sluzasto blato / želodčne stene pokriva sluzasta plast sluznata, sluzna / ekspr. sluzasta megla vlažna ● slabš. sluzast glas pretirano prijazen, priliznjen ♪
  9.      slúzav  -a -o prid. (ú) 1. ki vsebuje sluz: sluzavo bolnikovo blato 2. sluzast: sluzava koža / sluzava voda / sluzav ovoj sluznat, sluzen ♪
  10.      slúzavka  -e ž (ú) nav. mn., bot. glive, ki živijo na gnilem listju in štorih in se lahko premikajo, Myxomycetes: plesnivke in sluzavke / glive sluzavke ♪
  11.      slúzavost  -i ž (ú) lastnost, značilnost sluzavega: sluzavost bolnikovega blata / sluzavost rib ♪
  12.      slúzek  -zka -o prid. (ú) knjiž. sluzast: sluzka goba ♪
  13.      slúzen  -zna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na sluz: sluzen ovoj; sluzna prevleka / redko sluzna riba sluzasta ♦ anat. sluzna žleza žleza, ki izloča sluz ♪
  14.      sluzéti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko cediti se, mezeti: iz rane je še vedno sluzel gnoj ♪
  15.      slúziti  -im nedov. (ú ȗ) delati sluzasto: voda sluzi kamenje slúziti se izločati sluz, tekočino: rana se sluzi ♪
  16.      slúznat  -a -o prid. (ȗ) 1. ki je iz sluza: jajčeca obdaja sluznat ovoj; opazovati sluznate kepe v vodi // ki vsebuje sluz: bolnik ima sluznato blato 2. sluzast: sluznate gobe / sluznata juha ♪
  17.      slúznica  -e ž (ȗ) plast na notranji strani votlih organov, v kateri so žleze, ki izločajo sluz: sluznica obdaja nosno votlino; plini dražijo sluznico dihalnih organov; bleda, nabrekla, vlažna sluznica; prekrvljenost, vnetje sluznice / črevesna, nosna, želodčna sluznica ♪
  18.      slúzničen  -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na sluznico: sluznične gube / vlažna sluznična površina ♦ anat. sluznične resice ♪
  19.      slúznik  -a m (ȗ) anat. s tekočino napolnjena vrečica med mišico in kostjo, navadno ob sklepu: sluzniki olajšujejo drsenje mišic ob kosti ♪
  20.      sluznína  -e ž (ȋ) biol. glavna sestavina sluza: sluznina v slini, želodčnem soku ♪
  21.      služáben  -bna -o prid. (á ā) zastar. služabniški: služabne sobe / služabni ljudje služabniki ♪
  22.      služábnica  -e ž (ȃ) ženska oblika od služabnik: imeti, najeti služabnico; grofova služabnica; bila je služabnica v sodnikovi hiši ∙ evfem. služabnica ljubezni vlačuga, prostitutka ♪
  23.      služábnik  -a m (ȃ) 1. v nekaterih deželah stalno najet moški za pomoč pri hišnih delih in za osebno strežbo: imeti, najeti služabnike; grajski služabniki; stregel je livriran služabnik 2. ekspr., s prilastkom kdor vneto, prizadevno dela, deluje za kaj: zvest služabnik gledališča, medicine / biti služabnik lepe besede ● star. služabnik božji duhovnik; star. cesarski služabnik državni uradnik; star. to so satanovi služabniki hudobni, zlobni ljudje; star. služabnik pravice stražnik, orožnik ♪
  24.      služábniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na služabnike: služabniški prostori / služabniško vedenje ♪
  25.      služábništvo  -a s (ȃ) v nekaterih deželah služabniki: gospodar je sklical služabništvo ● knjiž., redko njegovo služabništvo pri tem gospodarju je trajalo deset let v nekaterih deželah služba, služenje ♪

   3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676 3.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA