Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (36.001-36.025) 
- tujezémski -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. inozemski, tuj: tujezemski filmi / tujezemske rastline ♪
- tujínski -a -o prid. (ȋ) knjiž. nanašajoč se na tujino: tujinski vplivi / tujinska dežela tuja ♪
- tujínstvo -a s (ȋ) kar je določeno z miselnimi, duhovnimi pojavi, ki izvirajo iz tujine: upirati se tujinstvu / njihovo trdnost je razjedel duh tujinstva / zastar. izvoz v tujinstvo tujino ♪
- tújost -i ž (ú) lastnost, značilnost tujega: tujost plemstva / opozarjati na tujost navad / dokazati tujost besede / medsebojna tujost ljudi ♪
- tújski -a -o prid. (ú) nanašajoč se na tujce ali tujstvo: tujske navade / trpeti zaradi tujske zavesti / star.: tujski promet turizem; gostilna s tujskimi sobami s turističnimi sobami / tujska legija nekdaj francoska kolonialna vojska iz najetih tujcev ♪
- tújskoprométen -tna -o prid. (ū-ẹ̑) star. turističen: tujskoprometno društvo / tujskoprometni kraji ♪
- tújstvo -a s (ū) 1. kar je miselno, duhovno tuje, nedomače: upirati se tujstvu; mladina se izgublja, ekspr. tone v tujstvu / očitali so mu tujstvo tuj izvor, tuje poreklo 2. lastnost, stanje koga, ki je kje tuj: zavedati se svojega tujstva v mestu / opozarjati na tujstvo njegove umetnosti ● ekspr. priseljeno tujstvo priseljeni tujci ♪
- tújščina -e ž (ú) ekspr. tuji jezik: uradni jezik je bila tujščina; materinščina in tujščina // kar je v čem tujega sploh: tujščina v jeziku / miselna tujščina ♪
- túkajšnji -a -e prid. (ȗ) ki je, se nahaja tukaj: doma je iz tukajšnjih krajev; tukajšnjim ljudem se je prikupila / po tukajšnjem mnenju te gradnje ne bi smel dopustiti; tukajšnje in zdajšnje življenje; sam.: moral bi biti tukajšnji, ne priseljenec; knjiž. zgodovine ne moremo pojmovati kot nekaj tukajšnjega in zdajšnjega ♪
- túkajšnjost -i ž (ȗ) knjiž. lastnost, značilnost česa tukajšnjega: tukajšnjost razmer // kar je tukajšnje: problem je prisoten v tukajšnjosti ♪
- túlast 1 -a -o prid. (ȗ) podoben tulu, tulcu: tulasta priprava ♦ igr. tulasta izpolnjevanka izpolnjevanka iz besed, ki so tulci; teh. tulasta podpora podpora, katere ožji del se da, vstavi v sosednji širši del ♪
- túlast 2 -a -o prid. (ȗ) zastar. ki je iz tila; tilast: tulast pajčolan ♪
- túlast 3 -a -o prid. (ū) nar. neumen, omejen: tulast fant ♪
- túlčast -a -o prid. (ȗ) podoben tulcu: tulčasti cveti / tulčast klobuk ♪
- túlipanast tudi tulipánast -a -o prid. (ȗ; ȃ) podoben cvetu tulipana: tulipanast cvet ♪
- túliti se -im se nedov. (ú ū) 1. ekspr. kriviti se, upogibati se: plamenčki migotajo, se tulijo 2. ekspr. prikrivati se, skrivati se: zdaj se naj nihče več ne tuli / čelo se tuli pod gostimi lasmi 3. nar. stiskati se, privijati se: maček se tuli k peči ♪
- túmorski -a -o prid. (ū) nanašajoč se na tumor: tumorske celice / tumorska rast tkiva ♪
- túmpast -a -o prid. (ú) nižje pog. 1. top: tumpasta britev / tumpast nos 2. omejen, neumen: tumpast človek; ni tako tumpast, kot se dela / tumpast obraz ♪
- túmulus in túmul -a m (ȗ) arheol. kup nasute zemlje ali kamenja, ki pokriva en grob ali več grobov; gomila: odkopali so več tumulusov ♪
- túndrski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na tundro: tundrski pas / tundrske rastline ♪
- tunélski -a -o prid. (ẹ̑) pog. predorski: tunelske stene / tunelski hodniki podzemne železnice ♦ grad. tunelski opaž predoru podoben kovinski opaž za betoniranje zidov in stropov hkrati; les. tunelski les les za gradnjo predorov; teh. tunelska peč peč, pri kateri se snov, ki se peče, segreva, pomika skozi predoru podoben prostor ♪
- tupamáros in tupamár -a m (ȃ) pripadnik urugvajske mestne gverile: ugrabili so ga tupamarosi ♪
- túrast -a -o prid. (ȗ) tvorast: turast obraz, vrat ♪
- túravost -i ž (ȗ) tvoravost: turavost in krastavost ♪
- túrbanski -a -o prid. (ȗ) podoben turbanu: turbanski klobuk / turbanska pričeska ♪
35.876 35.901 35.926 35.951 35.976 36.001 36.026 36.051 36.076 36.101 
