Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (35.989-36.013) 
- tŕžnost -i ž (r̄) lastnost, značilnost tržnega: načela tržnosti / tržnost gospodarstva / upoštevati tržnost pri pridelovanju pšenice možnost prodaje ♪
- ts [tsǝ̀] medm. (ǝ̏) izraža a) nejevoljo, prezir: toliko časa si potreboval za to malenkost, ts, ts b) občudovanje, zadovoljstvo: ts, vi pa znate, je tlesknil z jezikom ♪
- tsetse gl. cece ♪
- tsunámi -ja m (ȃ) geol. zelo visok, dolg morski val ob potresu ali vulkanskem izbruhu na morskem dnu: zavarovati pristanišče pred tsunamiji ♪
- tuberkulínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tuberkulin: tuberkulinska reakcija na koži / tuberkulinski preizkus preizkus za ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo, nanašanjem tuberkulina na kožo, sluznico ♪
- túbifeks -a m (ȗ) zool. v blatnem dnu sladkih vod živeča rdečkasta, črvu podobna členasta žival, Tubifex tubifex: krmiti akvarijske ribice s tubifeksi ♪
- tùbítnost -i ž (ȕ-ȋ) knjiž. eksistenca, obstoj v svetu: človekova tragična tubitnost ♪
- túbus -a m (ȗ) 1. fiz. znotraj počrnjena cev optičnih priprav, v kateri so leče: premikati tubus pri mikroskopu; tubus daljnogleda 2. fot. cev, s katero se poveča oddaljenost objektiva od ohišja fotografskega aparata: uporabljati tubus pri slikanju od blizu; tubus in meh / iztegljiv tubus 3. med. cevka, ki se vstavi v sapnik pri oživljanju ob prenehanju spontanega dihanja: napraviti s tubusom umetno dihalno pot ♪
- túdorski -a -o [tu- in tju-] prid. (ȗ) nanašajoč se na angleško dinastijo Tudor: tudorsko obdobje v Angliji ◊ um. tudorski lok plitev lok z grebenom v sredini; tudorski slog poznogotski umetnostni slog v 16. stoletju v Angliji ♪
- túfski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na tuf1: tufske plasti / tufska kamnina ♪
- tujeprášen -šna -o prid. (ȃ) agr. ki se oplodi s cvetnim prahom rastline druge sorte iste botanične vrste: tujeprašna rastlina ♪
- tujevŕsten -tna -o prid. (ȓ) redko ki je tuje vrste: tujevrstna snov / tujevrstne sestavine ♪
- tujezémski -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. inozemski, tuj: tujezemski filmi / tujezemske rastline ♪
- tujínski -a -o prid. (ȋ) knjiž. nanašajoč se na tujino: tujinski vplivi / tujinska dežela tuja ♪
- tujínstvo -a s (ȋ) kar je določeno z miselnimi, duhovnimi pojavi, ki izvirajo iz tujine: upirati se tujinstvu / njihovo trdnost je razjedel duh tujinstva / zastar. izvoz v tujinstvo tujino ♪
- tújost -i ž (ú) lastnost, značilnost tujega: tujost plemstva / opozarjati na tujost navad / dokazati tujost besede / medsebojna tujost ljudi ♪
- tújski -a -o prid. (ú) nanašajoč se na tujce ali tujstvo: tujske navade / trpeti zaradi tujske zavesti / star.: tujski promet turizem; gostilna s tujskimi sobami s turističnimi sobami / tujska legija nekdaj francoska kolonialna vojska iz najetih tujcev ♪
- tújskoprométen -tna -o prid. (ū-ẹ̑) star. turističen: tujskoprometno društvo / tujskoprometni kraji ♪
- tújstvo -a s (ū) 1. kar je miselno, duhovno tuje, nedomače: upirati se tujstvu; mladina se izgublja, ekspr. tone v tujstvu / očitali so mu tujstvo tuj izvor, tuje poreklo 2. lastnost, stanje koga, ki je kje tuj: zavedati se svojega tujstva v mestu / opozarjati na tujstvo njegove umetnosti ● ekspr. priseljeno tujstvo priseljeni tujci ♪
- tújščina -e ž (ú) ekspr. tuji jezik: uradni jezik je bila tujščina; materinščina in tujščina // kar je v čem tujega sploh: tujščina v jeziku / miselna tujščina ♪
- túkajšnji -a -e prid. (ȗ) ki je, se nahaja tukaj: doma je iz tukajšnjih krajev; tukajšnjim ljudem se je prikupila / po tukajšnjem mnenju te gradnje ne bi smel dopustiti; tukajšnje in zdajšnje življenje; sam.: moral bi biti tukajšnji, ne priseljenec; knjiž. zgodovine ne moremo pojmovati kot nekaj tukajšnjega in zdajšnjega ♪
- túkajšnjost -i ž (ȗ) knjiž. lastnost, značilnost česa tukajšnjega: tukajšnjost razmer // kar je tukajšnje: problem je prisoten v tukajšnjosti ♪
- túlast 1 -a -o prid. (ȗ) podoben tulu, tulcu: tulasta priprava ♦ igr. tulasta izpolnjevanka izpolnjevanka iz besed, ki so tulci; teh. tulasta podpora podpora, katere ožji del se da, vstavi v sosednji širši del ♪
- túlast 2 -a -o prid. (ȗ) zastar. ki je iz tila; tilast: tulast pajčolan ♪
- túlast 3 -a -o prid. (ū) nar. neumen, omejen: tulast fant ♪
35.864 35.889 35.914 35.939 35.964 35.989 36.014 36.039 36.064 36.089